Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kakovost življenja družbenih skupin

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   
5.04.00  Družboslovje  Upravne in organizacijske vede   
5.07.00  Družboslovje  Kriminologija in socialno delo   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 
Ključne besede
Kakovost življenja, socialna varnost, kohezivnost, vključenost, aktivno državljanstvo, družba znanja, socialni razvoj, blaginja, indikatorji, evalvacija, nevladne organizacije, starejši, stanovanje in soseska, izobraževanje, socialna omrežja, socialne opore, javne politike,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  23588  Ružica Boškič  Sociologija  Raziskovalec  2004  107 
2.  18349  dr. Barbara Domajnko  Sociologija  Raziskovalec  2008  173 
3.  23425  dr. Maša Filipovič Hrast  Sociologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2008  381 
4.  15257  dr. Valentina Hlebec  Sociologija  Raziskovalec  2004 - 2008  627 
5.  28323  dr. Matic Kavčič  Sociologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  125 
6.  06966  dr. Zinka Kolarič  Sociologija  Raziskovalec  2004 - 2008  323 
7.  06354  dr. Sonja Kump  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2004 - 2008  419 
8.  09975  dr. Srna Mandič  Sociologija  Vodja  2004 - 2008  440 
9.  09976  dr. Mojca Novak  Sociologija  Raziskovalec  2004 - 2007  298 
10.  14757  dr. Majda Pahor  Sociologija  Raziskovalec  2008  409 
11.  26113  dr. Tatjana Rakar  Sociologija  Raziskovalec  2007 - 2008  174 
12.  10888  dr. Zdenka Šadl  Sociologija  Raziskovalec  2007 - 2008  237 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.369 
Povzetek
Kakovost življenja je raziskovalna tema z bogato razvojno potjo. V družboslovju je pridobila na pomenu v šestdesetih letih kot sestavni del prizadevanj, da se pri spremljanju in usmerjanju družbenega razvoja uveljavijo tudi 'neekonomski vidiki' oz. družbena blaginja. Pri nas se je koncept uveljavil z letom 1984, ko smo s temeljnim raziskovalnim projektom Kvaliteta življenja v Sloveniji začeli meriti in tematizirati kakovost življenja na izbranih področjih. Globoke spremembe (post)modernih družb, njihovih sektorskih politik in sploh 'proizvodnje blaginje', ki je, po Becku, obenem že tudi 'proizvodnja tveganj', so bistveno spremenile družbeni kontekst in generatorje kakovosti življenja, pa tudi premaknile njegovo konceptualno težišče. Prvič, nekdaj dominantno paradigmo 'bazičnih potreb', normativno določenih od strani ekspertov, izpodriva paradigma 'socialnih pravic'; ta implicira aktivno vključevanje uporabnikov v artikuliranje potreb in v oblikovanje in spremljanje socialnih storitev in politik ('civilni dialog', 'aktivno državljanstvo', 'paticipativna demokracija'), kar dopolnjuje tudi nova funkcija indikatorjev, saj ti postajajo del kompleksnejšega in demokratičnejšega upravljanja z družbo ('učeča se družba', 'policy oriented learning', civilna družba kot prostor demokratičnega učenja in vplivanja). Drugič, namesto pasivnega prejemnika normiranih in standardiziranih storitev države blaginje se ob manjšajočem zagotavljanju kolektivne varnosti in blaginje uveljavlja individualizacija(Culpitt), v ospredje stopa 'kultura posameznikovih priložnosti', vse večji pomen pa pridobivajo posameznikove sposobnosti izražanja potreb in zahtev ter njegova zmožnost presoje in uporabe priložnosti, ki jih nudi vse kompleksnejša družba ('kompetence', 'vseživljenjsko učenje'). Tretjič, vse večji je pomen novih akterjev in 'intermediarnih struktur' (Berger in Nauhaus), ki so vmesni, povezovalni člen med posameznikom (njegovim zasebnim življenjem) in velikimi institucijami javnega življenja oz. megastrukturami (npr. država). Te strukture (soseščina, sorodstvo,socialna omežja in prostovoljne oz. nevladne organizacije) ter posameznikova vključenost vanje, imajo vse pomembnejšo vlogo tudi pri institucionaliziranih javnih diskurzivnih procesih (Rothestein), ob njih pa tudi stabilizacijske in povezovalne zmožnosti lokalnih skupnosti (Duffy). Te spremembe kajpak predstavljajo izziv za razširitev 'klasičnega' polja razumevanja kakovosti življenja, pa tudi njegovih kazalcev. Temu raziskovalnemu izzivu bo sledila tudi naša programska skupina, ki ima za cilj razviti dopolnilne kazalce kakovosti življenja, ki bodo -pretežno klasične- kazalce družbeno ekonomske varnosti dopolnili z vidiki kohezije, socialne vključenosti in civilno-družbene moči (empowerment). Temu cilju bomo sledili deloma v sodelovanju z mednarodno mrežo ENIQ, ki sledi pristopu družbene kakovosti, kot so ga razvili Beck, van der Maesen in Walker in zagotavlja mednarodno primerljivost, deloma pa samostojno z lastnim oblikovanjem kazalcev, ki bodo dovolj dojemljivi za zaznavanje, spremljanje in razumevanje razvoja na izbranih področjih kakovosti življenja: socialna varnost, izobraževanje (vseživljenjsko učenje in družba znanja), zdravje (promocija zdravja kot elementa socialne in zdravstvene politike), stanovanje in soseska, skrb za ostarele; poleg tega bomo spremljali vlogo neprofitnih organizacij kot akterja kakovosti življenja, nove razvojne dileme pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju sektorskih politik na področju kakovosti življenja. Kot sestavino kakovosti življenja bomo obravnavali tudi socialna omrežja in socialne opore in to tudi v specifičnih domenah vsakdanjega življenja (izobraževanje, zdravje, stanovanje in soseska) ter tako poskušali spremljati in pojasnjevati tovrstne razvojne trende. Ključno vprašanje, na katerega bomo skušali odgovoriti je, kako v teh domenah 'ljudje shajajo' (coping strategies) v okoliščinah vse večje individu
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovanje v tem obdobju je bilo usmerjeno v analizo in pojasnjevanje kakovost življenja v okviru postmodernih družbenih sprememb in to z razvijanjem in z uporabo kazalnikov, ki zajamejo tudi nova težišča kakovosti življenja in jih v klasičnem naboru kazalnikov ni bilo. Raziskovanje je potekalo v naslednjih vsebinskih sklopih: družbena kakovost, konceptualna vprašanja glede kakovosti življenja in sistemov blaginje, socialna omrežja, stanovanje, neprofitni sektor in civilno-družbene organizacije, izobraževanje, kohezija in soseska ter emocionalne dimenzije sodobne paradigme kakovosti življenja. Naši rezultati so pomembno doprinesli k boljšemu razumevanju kakovosti življenja in blaginjskih sistemov v specifičnih okoliščinah post-tranzicije, ob porajajočih se demografskih pritiskih in ob drugih strukturnih spremembah sodobnih družb, in to v različnih področjih kakovosti življenja in za različne ranljive skupine. Doprinesli smo tudi k razumevanju razmer v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami, skupinami in tipologijami. Prispevali smo k konceptualnemu in metodološkemu napredku pri obravnavi socialnih omrežij Naš pripsevek k razvoju znanosti kažejo naslednji pokazatelji: -Veliko število verificiranih znanstvenih del - izvirni in pregledni znanstveni članki in znanstvene monografije, ki obravnavajo vprašanja teoretske in konceptualne narave, metodološke narave, mednarodne primerjave; -Udeležba v uredništvih domačih in mednarodnih znanstvenih revij in pri organizaciji znanstvenih srečanj in konferenc; -Novo ustvarjene baze podatkov: FIHO, Stanovanjska anketa 2005; - Uporaba in razvoj novih metod, kombiniranje kvantitativnih in kvalitativnih metod, in njihovo povezovanje s pedagoškim delom. -Zelo dobra vključenost v mednarodno znanstveno okolje: objave v mednarodnih znanstvenih revijah tudi SSCI kategorije, mednarodni raziskovalni projekti (npr. OP6 ENIQ, CINEFOGO, OP7 DEMHOW), aktivna udeležba na mednarodnih znanstvenih konferencah; uporaba in obdelava podatkov mednarodnih baz (EQLS). -Smo v stiku s svetovnih vrhom, kar kaže doseganje odličnosti (vrhunski dosežki) po nekaj kriterijih: objave in citati v najzahtevnejšem znanstvenem okolju (SSCI), vključenost v omrežje odličnosti CINEFOGO. -Široka odmevnost: v znanstvenem okolju objave in citati v revijah SSCI, v najpoljudnejšem okolju z nastopi v javnih medijih. Naš pripsevek k uporabnemu znanju : - Različne oblike razvijanja in prispevanja uporabnega znanja: raziskovalne naloge, ekspertize, udeležba s strokovnih svetih oz. v skupini strokovnjakov v Svetu Evrope, pri oblikovanju Strategije gospodarskega razvoja RS, Poročilo o stanju politik proti bredzomstvu v EU (EC), sodelovanje pri Socialnih razgledih UMAR, Stanovanjska stategija Ljubljane 2008 . - Prenos znanja v pedagoški proces: številna mentorstva diplomskih in magistrskih nalog ter doktorskih disertacij; razvoj novih vsebin predmetov na prenovljenem dodiplomskem in podiplomskem študiju; vključevanje študentov v raziskovalne projekte, koordinacija in izvajanje mednarodnega podiplomskega študijskega programa Master in European Social Policy Analysis.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati programa so relevantni za trajnostni družbeno-ekonomski in kulturni razvoj, saj se navezujejo na cilje predloga Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, ki izpostavlja kot prednostno temo raziskovanja 'vodenje na znanju temelječe družbe, vključno z razvijanjem človeških virov in socialne kohezije'; s pridružitvijo EU je relevanten tudi njen splošni strateški cilj, ki je – po Lisbonski deklaraciji – postati najbolj konkurenčno gospodarstvo, temelječe na znanju, sposobno trajne gospodarske rasti z več in boljšimi delovnimi mesti ter s socialno kohezivnostjo. Specifičnejši deklarirani cilji razvoja EU so dvig življenjske ravni in izboljšava življenjskih in delovnih razmer; krepitev socialne kohezivnosti in boj proti izključenosti, pospeševanje enakih priložnosti in zagotavljanje trajnostnega razvoja. Še bolj specifični cilji so podpora družbi znanja, doseganje in ohranjanje visoke ravni socialne zaščite, promocija zdravja, promocija participacije in zaupanja. Rezultati so relevantni tudi za tehnološki razvoj že skozi vseprisotnost znanja ('evropska družba znanja') in vloge vseživljenjskega učenja. Rezultati so imajo pomen tudi za utrjevanje nacionalne identitete in ohranjanje bogatstva naravne in kulturne dediščine, saj je kakovost življenja je pomembna sestavina identitete ne le posameznikov in skupin, ampak tudi kulturno-nacionalnih in teritorialnih družbenih struktur. Uveljavljanje novih težišč kakovosti življenja kot je npr. kohezivnost, pa se navezuje na grajenje evropske identitete ('socialna Evropa'). Program lahko doprinese tudi k ohranjanju nacionalne identitete skozi zavest o specifiki in obenem vključenosti v evropske tokove. Kazalci družbeno ekonomske uporabnosti in relevantnosti naših rezultatov -Veliko število posameznih uporabnih raziskovalnih projektov za neposredne naročnike v prostoru Slovenije in EU: iz javne uprave (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za šolstvo in šport, EC - DG9), mestne uprave (Mestna občina Ljubljana), Stanovanjski sklad RS, nevladnih organizacij (FIHO, FEANTSA), Svet Evrope. -Arhiviranje baz podatkov v Arhivu družboslovnih podatkov s čimer se omogoči dostop do le-teh vsej zainteresirani javnosti -Tematika programske skupine je družbeno relevantna, saj poskuša večati zavedanje javnosti o različnih družbenih problematikah in na različnih področjih: volunterski sektor, evalvacija izobraževanja, stanovanjska politika, omrežja socialne opore, brezdomstvo, družinska politika. -Glede na sedanje in zlasti pričakovane demografske spremembe v slovenski družbi, smo raziskovalno odpirali različne vidike staranja prebivalstva (socialne, stanovanjske, zdravstvene, izobraževalne…) in poznega odhajanja od doma . Menimo, da so izsledki raziskovanja relevantni za oblikovanje prihodnjih javnih politik (socialne, zdravstvene, stanovanjske, izobraževalne,..). - Širok spekter uporabnikov našega znanja - od javne uprave do posameznih nevladnih organizacij, od evropske ravni do lokalne ravni MOL. To priča o visoki stopnji družbene uporabnosti. - Pridobitev temeljnih podatkov in vpogled v nekatere družbene pojave, ki so bili pri nas praktično neraziskani (FIHO, Stanovanjska anketa). - Zelo dobra diseminacija, popularizacija uporabnih znanj (strokovne objave, poljudni članki, okrogle mize, strokovni posveti in intervjuji v medijih), dostopnost uporabnih rezultatov prek portala Evropske komisije
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno