Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kakovost življenja družbenih skupin

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   
5.04.00  Družboslovje  Upravne in organizacijske vede   
5.07.00  Družboslovje  Kriminologija in socialno delo   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
Kakovost življenja, socialna varnost, kohezivnost, vključenost, aktivno državljanstvo, družba znanja, socialni razvoj, blaginja, indikatorji, evalvacija, nevladne organizacije, starejši, stanovanje in soseska, izobraževanje, socialna omrežja, socialne opore, javne politike,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18349  dr. Barbara Domajnko  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2012  171 
2.  23425  dr. Maša Filipovič Hrast  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2013  380 
3.  15257  dr. Valentina Hlebec  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2013  625 
4.  32353  Jasna Jugovič    Tehnični sodelavec  2010 - 2013 
5.  31826  Katja Kališek Hriberšek    Tehnični sodelavec  2009 - 2011 
6.  28323  dr. Matic Kavčič  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2013  124 
7.  06966  dr. Zinka Kolarič  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2012  323 
8.  09975  dr. Srna Mandič  Sociologija  Vodja  2009 - 2013  439 
9.  34363  dr. Anja Mohorko  Sociologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  13 
10.  32324  Maja Mrzel  Sociologija  Tehnični sodelavec  2009 - 2013  58 
11.  14757  dr. Majda Pahor  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2013  409 
12.  26113  dr. Tatjana Rakar  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2012  173 
13.  10888  dr. Zdenka Šadl  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2013  237 
14.  12775  dr. Milivoja Šircelj  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2013  86 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.036 
Povzetek
Kakovost življenja je raziskovalna tema z bogato razvojno potjo. V družboslovju je pridobila na pomenu v šestdesetih letih kot sestavni del prizadevanj, da se pri spremljanju in usmerjanju družbenega razvoja uveljavijo tudi 'neekonomski vidiki' oz. družbena blaginja. Pri nas se je koncept uveljavil z letom 1984, ko smo s temeljnim raziskovalnim projektom Kvaliteta življenja v Sloveniji začeli meriti in tematizirati kakovost življenja na izbranih področjih. Globoke spremembe (post)modernih družb, njihovih sektorskih politik in sploh 'proizvodnje blaginje', ki je, po Becku, obenem že tudi 'proizvodnja tveganj', so bistveno spremenile družbeni kontekst in generatorje kakovosti življenja, pa tudi premaknile njegovo konceptualno težišče. Prvič, nekdaj dominantno paradigmo 'bazičnih potreb', normativno določenih od strani ekspertov, izpodriva paradigma 'socialnih pravic'; ta implicira aktivno vključevanje uporabnikov v artikuliranje potreb in v oblikovanje in spremljanje socialnih storitev in politik ('civilni dialog', 'aktivno državljanstvo', 'paticipativna demokracija'), kar dopolnjuje tudi nova funkcija indikatorjev, saj ti postajajo del kompleksnejšega in demokratičnejšega upravljanja z družbo ('učeča se družba', 'policy oriented learning', civilna družba kot prostor demokratičnega učenja in vplivanja). Drugič, namesto pasivnega prejemnika normiranih in standardiziranih storitev države blaginje se ob manjšajočem zagotavljanju kolektivne varnosti in blaginje uveljavlja individualizacija(Culpitt), v ospredje stopa 'kultura posameznikovih priložnosti', vse večji pomen pa pridobivajo posameznikove sposobnosti izražanja potreb in zahtev ter njegova zmožnost presoje in uporabe priložnosti, ki jih nudi vse kompleksnejša družba ('kompetence', 'vseživljenjsko učenje'). Tretjič, vse večji je pomen novih akterjev in 'intermediarnih struktur' (Berger in Nauhaus), ki so vmesni, povezovalni člen med posameznikom (njegovim zasebnim življenjem) in velikimi institucijami javnega življenja oz. megastrukturami (npr. država). Te strukture (soseščina, sorodstvo,socialna omežja in prostovoljne oz. nevladne organizacije) ter posameznikova vključenost vanje, imajo vse pomembnejšo vlogo tudi pri institucionaliziranih javnih diskurzivnih procesih (Rothestein), ob njih pa tudi stabilizacijske in povezovalne zmožnosti lokalnih skupnosti (Duffy). Te spremembe kajpak predstavljajo izziv za razširitev 'klasičnega' polja razumevanja kakovosti življenja, pa tudi njegovih kazalcev. Temu raziskovalnemu izzivu bo sledila tudi naša programska skupina, ki ima za cilj razviti dopolnilne kazalce kakovosti življenja, ki bodo -pretežno klasične- kazalce družbeno ekonomske varnosti dopolnili z vidiki kohezije, socialne vključenosti in civilno-družbene moči (empowerment). Temu cilju bomo sledili deloma v sodelovanju z mednarodno mrežo ENIQ, ki sledi pristopu družbene kakovosti, kot so ga razvili Beck, van der Maesen in Walker in zagotavlja mednarodno primerljivost, deloma pa samostojno z lastnim oblikovanjem kazalcev, ki bodo dovolj dojemljivi za zaznavanje, spremljanje in razumevanje razvoja na izbranih področjih kakovosti življenja: socialna varnost, izobraževanje (vseživljenjsko učenje in družba znanja), zdravje (promocija zdravja kot elementa socialne in zdravstvene politike), stanovanje in soseska, skrb za ostarele; poleg tega bomo spremljali vlogo neprofitnih organizacij kot akterja kakovosti življenja, nove razvojne dileme pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju sektorskih politik na področju kakovosti življenja. Kot sestavino kakovosti življenja bomo obravnavali tudi socialna omrežja in socialne opore in to tudi v specifičnih domenah vsakdanjega življenja (izobraževanje, zdravje, stanovanje in soseska) ter tako poskušali spremljati in pojasnjevati tovrstne razvojne trende. Ključno vprašanje, na katerega bomo skušali odgovoriti je, kako v teh domenah 'ljudje shajajo' (coping strategies) v okoliščinah vse večje individu
Pomen za razvoj znanosti
Cilj programa je prispevati k globljenemu in celovitejšemu razumevanju kakovosti življenja in delovanja sistema blaginje v specifičnih okoliščinah, ki jih predstavljajo pritiski demografskih in drugih strukturnih sprememb sodobne slovenske družbe, s posebnim poudarkom na starejšem prebivalstvu in medgeneracijskih razmerjih. S celostno analizo (Mandič in Filipovič-Hrast, Ur,.2012) smo prispevali k uvidu v vpliv demografskih sprememb na kakovost življenja na makro, mezo in mikro družbeni ravni, na izbranih področjih kakovosti življenja. Analizo blaginje smo postavili tudi v mednarodno-primerjalno dimenzijo, s čemer je bilo možno razmere v Sloveniji vrednotiti glede na širši evropski prostor. Poleg tega smo izvedli tudi eksploratorne mednarodno-primerjalne analize izbranih vidikov blaginje, pri čemer smo oblikovali in preverjali specifično razvrstitev post-socialističnih držav v tri skupine kot dopolnilo klasični tipologiji 'režimov blaginje'. Ta razvrstitev, ki omogoča primerjave tako med njimi, kot tudi z že uveljavljenimi režimi blaginje 'starih' članic EU, se je potrdila kot uporabna, pokazala je na precejšnje razlike med posameznimi skupinami novih članic v nasprotju s pogostimi pričakovanji o njihovi enotnosti. Ugotovitev je relevantna za analitične namene ne le za mednarodno uvrščanje Slovenije, ampak tudi za pregled na razvojnimi trendi v treh državah. To razvrstitev smo verificirali s kakovostnimi objavami v mednarodnem prostoru uveljavili Decisions to renovate : identifying key determinants in Central and Eastern European post-socialist countries ( Cirman, Mandič, Zorić 2013; Housing conditions and their structural determinants : comparisons within the enlarged EU (Mandič, Cirman 2012); The changing role of housing assets in post-socialist countries. (Mandič, 2010); Home ownership in post-socialist countries : between macro economy and micro structures of welfare provision (Mandič 2012); Social exclusion of elderly in Central and Eastern Europe ( Filipovič Hrast, Kopač, Rakar, 2013). Pri opazovanju medgeneracijske solidarnosti je bil postavljen nov teoretsko konceptualni in metodološki okvir (Hlebec, Mrzel in Šircelj, 2010), ki je most med klasičnim pristopom na osnovi diad med starši in odraslimi otroci (Bengston in Roberts, 1991; raziskava SHARE) in analizo omrežij (Hlebec in Filipovič Hrast 2010). S tem pristopom smo proučevali medgeneracijsko solidarnost v Sloveniji na osnovi kvantitativnih podatkov o omrežjih socialne opore v Sloveniji (Ferligoj 2002). Petnajstletno delo na problemih merjenja egocentričnih socialnih omrežij z anketo je zaokrožila meta analiza eksperimentov (Hlebec in Kogovšek 2013), kjer smo preučevali vpliv metode merjenja, načina izračuna sestave omrežja in seznama odgovorov ter omejitev števila izbir na oceno sestave omrežja. Za razvoj znanosti je prav tako pomembno preverjanje pojasnjevalne moči koncepta socialne izključenosti/ vključenosti kot uporabnega konceptualnega modela za analizo položaja posameznih ranljivih skupin v družbi (npr. starejši), ki omogoča bolj kompleksno razumevanje ranljivosti in odkrivanje povezav med posameznimi dimenzijami/vidiki izključenosti ter t.i. spiralo izključenosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program se je v preteklem obdobju nanašal na drugi prioritetni sklop Usmeritev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 'razvijanje človeških virov in socialne kohezivnosti' in to v specifičnem kontekstu demografskih sprememb. Demografske spremembe, povezane s socialno in ekonomsko vzdržnostjo, so v današnji Evropi priznane kot en od največjih izzivov za razvoj človeških virov in socialne kohezivnosti. V starajočih se družbah, kjer se spreminja razmerje med aktivnim in neaktivnim delom prebivalstva in kjer se ob povečanih potrebah problematizira vzdržnost sistemov pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja in dolgotrajne oskrbe, EC izpostavlja kot vitalna vprašanja vzpodbujanje demografske obnove, boljšo izrabo človeških virov starejšega prebivalstva z njihovo podaljšano aktivnostjo in družbeno vključenostjo (aktivno staranje), zagotavljanje medgeneracijske solidarnosti in ohranjanje kohezivnosti družb ob novih virih napetosti in ranljivosti (EC Communication: The Demographic Future of Europe – From Challenge to Opportunity, 2006). Raziskovanje v okviru programa je dalo globlji in celovitejši vpogled v to, kako se breme demografskih sprememb v Sloveniji odraža v različnih domenah kakovosti življenja in v celotnem sistemu blaginje; omogočilo je tudi boljše poznavanje vseh, tudi naših specifičnih potencialov za iskanje konstruktivnih odgovorov na demografske izzive zagotavljanja gospodarske in socialne vzdržnosti, saj so rezultati raziskovanja na voljo za oblikovanje relevantnih relevantnih politik. Z analiziranjem položaja posameznih družbenih skupin in identificiranjem ranljivosti smo prispevali k možnostim za njihovo obvladovanje. Tako ima raziskovanje neposredni pomen za javno upravo in oblikovanje politik, pa tudi za strokovno in splošno javno diskusijo o teh vprašanjih,saj smo izsledke objavili v številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih objavah. Program ima tudi posredni pomen za dostopanje do tujih znanj, ter za vključevanje v mednarodno delitev dela in vzgojo kadrov. Poleg tega so bili nekateri rezultati tudi povsem praktični. Tako je v okviru programa »Medgeneracijsko sožitje - Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008, 2009, 2010 in 2011 na področju socialnih in državljanskih kompetenc« V. Hlebec koordinirala del programa s pripravo gradiv in predavanji v 3. sklopu medgeneracijsko sožitje. Program strokovnega izobraževanja dodatno usposablja strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji za poznavanje, razumevanje in prenašanje kompetenc na udeleženke in udeležence procesa vzgoje in izobraževanja. Udeleženke in udeležence izobraževanja so seznanjeni s spoznanji o medgeneracijskem sožitju in naravi medgeneracijskega sožitja v Sloveniji (storitve na področju skrbi za starejše in povezovanja starejših z mlajšimi generacijami, vlogo soseske, prostovoljnih organizacij ter sosedov in vlogo družine). Spodbuja se razumevanje vloge starejših v družbi in spoznava ter preseže predsodke o starejših ljudeh. Posebna pozornost je posvečena večanju zavesti o individualni odgovornosti za preseganje nerazumevanja med generacijami in medgeneracijskih konfliktov. Znanja, pridobljena z raziskovalnim delom v programu, pa so bila nadgrajena in uporabljena tudi v več uporabnih raziskavah: CRP Učinkovitost obstoječih mehanizmov zagotavljanja socialne varnosti starejšim kmečkim prebivalcem ( Hlebec); CRP Revščina in materialna deprivacija starejšega prebivalstva (Hlebec); Ocena obsega odkritega in skritega brezdomstva v Sloveniji (Filipovič Hrast); Matrika ukrepov državnih organov na področju mladinske politike , naročnik Urad RS za mladino (Filipovič Hrast), Kako izboljšati ponudbo najemnih stanovanj v mestni občini Ljubljana, naročnik MOL (Mandič).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno