Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kakovost življenja družbenih skupin

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   

Koda Veda Področje
S215  Družboslovje  Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
5.03  Družbene vede  Izobraževanje 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  23425  dr. Maša Filipovič Hrast  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2016  380 
2.  15257  dr. Valentina Hlebec  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2016  625 
3.  32353  Jasna Jugovič    Tehnični sodelavec  2015 
4.  28323  dr. Matic Kavčič  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2016  124 
5.  09975  dr. Srna Mandič  Sociologija  Vodja  2014 - 2016  439 
6.  34363  dr. Anja Mohorko  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2015  13 
7.  32324  Maja Mrzel  Sociologija  Tehnični sodelavec  2014 - 2016  58 
8.  14757  dr. Majda Pahor  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2016  409 
9.  26113  dr. Tatjana Rakar  Sociologija  Raziskovalec  2015 - 2016  173 
10.  10888  dr. Zdenka Šadl  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2016  237 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.603 
Povzetek
Koncept 'kakovosti življenja' je izvorno definiran kot osnova za empirično raziskovanje posameznikove blaginje (Titmuss, Erikson, Allardt) na življenjskih področjih kot so materialna varnost, zaposlitev, zdravje, stanovanje itd., kjer beleži posameznikove vire in njegove življenjske okoliščine. Sodobnejši pristopi obravnavajo kakovost življenja kot rezultat delovanja sistema oz. režima blaginje (Esping- Andersen 2009, Vogel 2003, Taylor-Gooby 2004); ta s tvorci blaginje – tj. socialno državo, tržnimi in nevladnimi organizacijami in družino – tvori okvir, ki določa, kakšne vire in življenjske priložnosti imajo posamezniki (Daly 2007). V sodobnih post-modernih družbah se zaradi diverzifikacije in idividualizacije (Beck 1994) vprašanje posameznikovega nadzora nad temi viri posebej postavlja v povezavi s potrebo sodelovanja z drugimi pri obravnavi skupnih problemov (Rothstein 1998, Culpitt 1999). En najvplivnejših je koncept 'opolnomočenja', krepitve moči (empowerment) (npr.Parsons 1995, Zimmerman 2006). Izpostavlja vprašanje posameznikovega vpliva na odločitve o njegovem življenju, o delovanju organizacij in o skupnosti. Normativna osnova koncepta je vzpodbujanje sodelovanja in krepitev moči tistih, ki so šibkejši, ter uvajanje tovrstnih družbenih sprememb s ključnim poudarkom na mezo-organizacijski ravni. Krepitev sodelovanja in vpliva uporabnikov je sprejeta kot razvojna usmeritev delovanja socialne države in poteka v različnih oblikah in praksah; je element zagotavljanja kakovosti socialnih storitev, pa tudi način demokratizacije javnih politik (Parsons 1995, Colebatch 2005). Tudi post-socialistične države priznavajo to razvojno usmeritev, vendar so se ključne socialne reforme ukvarjale predvsem s sistemsko, makro ravnijo, veliko manj pa spremembami na mezo ravni, na ravni organizacij, čeprav imajo te velik pomen za smer nadaljnjega razvoja (Offe 2007, Kovacs 2000). Tudi v Sloveniji je sodelovanje in krepitev vpliva uporabnikov storitev in prebivalcev v lokalnem okolju ostalo v ozadju. Medtem, ko so bile prejšnje institucionalne oblike sodelovanja in soodločanja odpravljene, pa je o uveljavljanju in delovanju novih relativno malo znanega, čeprav je bilo večkrat opozorjeno na 'demokratični deficit' (Mandič 2012). K potrebi po spremljanju tega področja prispevajo tudi indici o visoki konfliktnosti v slovenski družbi, ki jo še stopnjuje gospodarska kriza. V predloženem programu bo raziskovanje kakovosti življenja koncentrirano na področja bivalnega okolja (vključno s stanovanjem in lokalno skupnostjo), zdravja in oskrbe starejših. Na teh področjih delovanja socialne države bomo spremljali aktualna razvojna vprašanja, fokus raziskovanja pa bo na procesih sodelovanja in krepitve moči udeležencev: želimo identificirati specifične procese in prakse sodelovanja in krepitve moči udeležencev na teh področjih, analizirati njihove ovire in možnosti nadaljnjega razvoja ter pri tem razvijati nove metode.
Pomen za razvoj znanosti
Program je pomemben prispevek k spremljanju kakovosti življenja na področjih stanovanje/soseska, zdravje in oskrba starejših in to skozi optiko krepitve moči/opolnomočanja deležnikov na področju delovanja socialne države. Ta perspektiva je v Sloveniji raziskovalno zelo šibko pokrita, čeprav predstavlja posameznikovo in skupnostno uveljavljanje nadzor nad kakovostjo svojega življenja enega od večjih izzivov sodobnega družboslovja. Rezultati našega raziskovalnega dela v okviru programa omogočajo, da pojave na tem področju artikuliramo in reflektiramo ne le v okvirjih sodobnih konceptualnih diskusij, ampak tudi v mednarodni primerjalni perspektivi, ki jo omogočajo vse številčnejše mednarodno primerljive podatkovne baze. Upoštevaje dejstvo, da je bil za nove članice EU na tem področju ugotovljen 'demokratični deficit', tako postaja 'slovenski primer' tudi uporaben za preverjanje hipotez o posebnosti 'post-socialističnih držav' v primerjavi z drugimi državami in skupinami držav/režimov blaginje. Ob tem, da delo na programu program omogoča slediti dinamiki raziskovalno razvitejših okolij, pa tudi daje osnovo za specifičnejše uporabne raziskave za konkretna okolja in akterje, ki bi bili zainteresirani za krepitev moči deležnikov.
Pomen za razvoj Slovenije
Vpogled v procese in prakse sodelovanja in krepitve moči udeležencev na treh področjih delovanja socialne države, kar kot prvi prinaša naš raziskovalni program, je pomemben prispevek k možnostim za manjšanje 'demokratičnega deficita' na teh področjih. Naše ugotovitve glede dobrih praks in tudi ovir za boljše sodelovanje in krepitev vpliva udeležencev so lahko uporabljene kot vodilo za ureditev učinkovitejših in bolj demokratičnih načinov (so)delovanja deležnikov na nekaterih področjih delovanja socialne države . Tako lahko program neposredno doprinaša k razvoju socialne države zlasti s priporočili za izboljšave na mezo ravni, kjer lahko glas uporabnikov/državljanov največ pripomore k večji dostopnosti in kakovosti storitev in okolja. Program ima za Slovenijo pomen tudi v smislu dostopanja do tujih znanj, saj zagotavlja kritično maso znanja za sledenje razvoju družboslovja na tem področju ter za vključevanje v mednarodno delitev dela in vzgojo kadrov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno