Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vpliv upravljanja, organizacijskega učenja in managementa znanja na sodobne organizacije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.04.00  Družboslovje  Upravne in organizacijske vede   

Koda Veda Področje
S000  Družboslovje   

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
management učenja, management inovativnosti, organizacijsko učenje, sodobni koncepti managementa, razvoj vodenja, etika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (25)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  37437  dr. Katja Babič  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2017 - 2018  16 
2.  28680  dr. David Bogataj  Urbanizem  Raziskovalec  2019 - 2021  350 
3.  07799  dr. Marija Bogataj  Urbanizem  Raziskovalec  2019 - 2021  583 
4.  37434  dr. Katerina Božič  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2019  35 
5.  39180  dr. Simon Colnar  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2017 - 2021  137 
6.  33389  dr. Matej Černe  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2018  618 
7.  08627  dr. Vlado Dimovski  Ekonomija  Vodja  2017 - 2021  1.532 
8.  37929  Sandra Đurašević    Tehnični sodelavec  2017 - 2021 
9.  18780  dr. Marko Ferjan  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2017 - 2021  1.217 
10.  35390  dr. Barbara Grah  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2021  134 
11.  16091  dr. Teodora Ivanuša  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2019 - 2021  340 
12.  16251  dr. Eva Jereb  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2017 - 2018  767 
13.  23013  dr. Robert Kaše  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2021  413 
14.  16007  dr. Tomaž Kolar  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2021  336 
15.  18935  dr. Matej Lahovnik  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2018  710 
16.  53494  Ajda Merkuž  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  29 
17.  28012  dr. Katarina Katja Mihelič  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2021  350 
18.  19765  dr. Darja Peljhan  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2021  373 
19.  23028  dr. Sandra Penger  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2021  745 
20.  31354  dr. Judita Peterlin  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2021  370 
21.  28910  dr. Gregor Pfajfar  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2018  323 
22.  29073  dr. Iztok Podbregar  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2019 - 2021  805 
23.  11977  dr. Borut Rusjan  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2018  290 
24.  51895  dr. Antonio Sadarić  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2018 - 2019  18 
25.  23019  dr. Miha Škerlavaj  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2018  708 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0584  Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta  Ljubljana  1626922  43.115 
2.  0586  Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede  Kranj  5089638018  10.526 
Povzetek
Na podlagi dosedanjih raziskav članov programske skupine ugotavljamo, da se dogaja vse več skrivanja znanja med zaposlenimi, kar vodi v zmanjšanje ustvarjalnosti in padec ustvarjalnih in uresničevanja inovativnih idej, zato izpostavljamo to področje kot ključno v naših nadaljnjih raziskovalnih aktivnostih na področju temeljnega raziskovalnega dela programske skupine. Velik vpliv na to, da se pojav skrivanje znanja zazna in se ta ustrezno sankcionira, ima tudi etika in kakšen je pogled družbe, v kateri se neka organizacija nahaja. Skrivanje znanja se ne pojavlja le ne individualni, osebni, temveč tudi na timski ravni. Na podlagi ključnih ugotovitev dosedanjih raziskav ugotavljamo, da je potrebno oblikovati sodobno organizacijo z vidika managementa, ki bo ravno s svojo obliko uspešno preprečevala, da do skrivanja znanja v prihodnosti več ne bi prihajalo. To lahko dosežemo s pravilnim vodenjem (upravljanjem) managementa. Ravno avtentični vodja je namreč tisti, ki oblikuje in vodi organizacijo v smeri, kjer spodbujajo medsebojno pomoč in deljenje znanja ter informacij. Naloge managementa so tudi, da sprejmejo ukrepe, da se morebitni pojav skrivanja znanja ustrezno sankcionirajo v kolikor se le ta pojavi. Ključno pri tem pa je, da je že v prvi vrsti organizacija prihodnosti oblikovana tako, da do skrivanja znanja in informacij med zaposlenimi znotraj organizacije sploh ne pride, zato je to strateška vsebinska programska usmeritev našega raziskovalnega dela v prihodnosti. Programska raziskovalna skupina “Vpliv upravljanja, organizacijskega učenja in managementa znanja na sodobne organizacije” preučuje in daje svoj znanstveni doprinos prek specifičnih, natančno zasnovanih raziskav: 1) Vpliv dinamičnih zmožnosti na konkurenčne prednosti podjetij v turbulentnem poslovnem okolju; 2) Skrivanja znanja med zaposlenimi: vpliv na zmanjšanja ustvarjalnosti, padec ustvarjalnih idej in uresničevanje inovativnih idej; 3) Povezava med netehnološkimi inovacijami in organizacijskimi strukturami; 4) Zavedno in nezavedno etično vedenje v organizacijah; 5) Prosocialna in proaktivna vedenja zaposlenih; 6) Vloga mnogoterih inteligentnosti v kontekstu managementa znanja; 7) Usklajevanja profesionalnih in družinskih obveznosti; 8) Uporaba igrifikacije (dinamike in elementov iger) za spodbujanje vpletenosti, razvoj kompetenc in dobrobit zaposlenih; 9) Management kakovosti; 10) Managerski sistemi nadzora; 11) Avtentično vodenje, učeča se organizacija, nevroleadership, big data; 12) Atributi učeče se organizacije in organizacijskega učenja ter situacijski dejavniki okolja. Z zasnovanimi raziskavami bomo prispevali ne le k managementu znanja, ampak tudi k razvoju področja managementa inovativnosti. Posebej pa je treba izpostaviti, da bomo s študijami primerov na relevantnem vzorcu podjetij poglobljeno empirično preverili obstoj dinamičnih zmožnosti in njihov vpliv na ustvarjanje konkurenčne prednosti, kar ima velik pomen tako za razvoj teorije kot tudi domače in tuje managerske prakse.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave znotraj naše programske skupine imajo pomen za razvoj znanosti na raznolikih področjih, ki jih pokriva naša programska skupina in ključen pomen izpostavljamo v nadaljevanju. Razvoj različnih modelov obvladovanja kakovosti s specifičnimi nameni omogoča identificiranje in sintezo ključnih elementov obvladovanja kakovosti. S tem lahko pripomoremo k natančnejši opredelitvi vsebine področja obvladovanja kakovosti. Sinteza na podlagi indukcije pripomore tudi k izgradnji posplošenega modela obvladovanja kakovosti. Naš znanstveni prispevek je tudi v razvoju merskega instrumenta za merjenje kulture interpretacije številk, ki je lahko širše uporaben v vseh raziskavah, ki temeljijo na situacijskih spremenljivkah. Teorija dinamičnih zmožnosti kot novejši pristop k proučevanju osnov konkurenčnih prednosti pomembno vpliva na razvoj strateškega managementa. Zato je nujno potrebno raziskovati področje dinamičnih zmožnosti. Dosedanja teoretična in empirična dognanja so deloma protislovna in ne ponujajo vedno enakih usmeritev, zato bo raziskava pomembno prispevala k znanstvenemu razvoju obravnavanega področja. Empirični del raziskave bo temeljil na kvalitativnem, poglobljenem raziskovanju ki bo zapolnila vrzel, ki je odraz pomanjkanja kvalitativnih raziskav na tem področju. Mnogi avtorji namreč poudarjajo problematiko pomanjkanja tovrstnih raziskav, saj le te omogočajo preko tehnike poglobljenih intervjujev natančen empiričen vpogled in preverjanja postavljenih hipotez. Raziskava zato tudi predstavlja pomemben korak naprej pri kvalitativnem raziskovanju proučevanega področja in predstavlja nov mejnik za raziskovalce, ki bodo nadaljevali z raziskovanjem koncepta dinamičnih zmožnosti kot osnov konkurenčne prednosti podjetij. Raziskovalni rezultati bodo prispevali k boljšemu razumevanju etičnih ter neetičnih ravnanj posameznikov. Obenem bodo raziskave na področju usklajevanja profesionalnih in zasebnih obveznosti pokazale, na kako različni dejavniki pri delu prispevajo h konfliktom med delom in družino. Posebej nas zanima, kako zaposleni v Evropi usklajujejo različne obveznosti Prispevali pa bodo tudi k razvoju znanosti o managementu in organizacijski psihologiji v Sloveniji. Preučevanje zavednega in nezavednega (ne)etičnega vedenja v organizacijah je relevantno za razvoj organizacijskih znanosti, saj poslovna etika pomembno vpliva na ugled podjetja, blagovno znamko, zaupanje kupcev in vlagateljev, kar nakazuje, da poslovna etika ni več luksuz in ne možnost, temveč gradnik dobrega poslovanja v sedanjih in prihodnjih organizacijah. Raziskovalci ločijo med zavednim in nezavednim (ne)etičnim vedenjem, vendar so dejavniki, ki bi vplivali na eno ali drugo obliko (ne)etičnega vedenja, še slabo raziskani. Koncept učeče si organizacije je teoretično utemeljen. Znanstveno dokazano je, da uporabo koncepta učeče se organizacije vpliva na poslovanje organizacij. Teorija in praksa kot primere dobrih praks navajata predvsem multinacionalke in velike organizacije. V naši raziskavi pa se bomo osredotočili na manjše organizacije, ki deluje v okoljih, izpostavljenim situacijskim dejavnikom in ki zadovoljujejo potrebe tržnih niš. Raziskovali bomo, kako atributi učeče se organizacije funkcionirajo v interakciji s situacijskimi dejavniki okolja.
Pomen za razvoj Slovenije
Novejše raziskave kažejo, da se je povprečni čas, v katerem so podjetja sposobna zadržati konkurenčne prednosti skrajšal. Zadnja globalna ekonomska kriza predstavlja pomembne izzive in pritiska na podjetja, da so še bolj kreativna pri oblikovanju poslovnih modelov. Sposobnost podjetja, da identificira svoje dinamične zmožnosti in da se na njihovi podlagi diferencira od konkurence je pri tem ključna. Slovenija je majhna odprta ekonomija in večina podjetij tekmuje na globalnih trgih, zato je naš predlagani koncept še toliko bolj pomemben. Modeli obvladovanja kakovosti pripomorejo k standardizaciji dobrih praks. Uporaba specifičnih modelov omogoča izboljšanje uspešnosti delovanja organizacij, ki jih uvajajo. Standardiziranje dobrih praks pa omogoča tudi njihovo hitrejše širjenje in uveljavljanje na drugih področjih in dejavnostih. Preko identifikacije pogojev in dejavnikov, s katerimi lahko vplivamo na izboljšanje managementa znanja in inovativnosti bomo pomagali managementu podjetij in drugih organizacij s predlogi aktivnosti za spodbujanje managementa inovativnosti. Ti tematiki imata velik pomen za uspešnost tako velikih kot malih podjetij, prav tako management inovativnosti vpliva na uspešnost podjetij tako v tehnoloških kot tudi v netehnoloških panogah. V naši raziskavi bomo preverili tudi tri širše koncepte, ki so povezani z aktualnimi problemi usposabljanja zaposlenih, konkurenčnosti podjetij in dobrobiti zaposlenih; vpletenost, razvoj kompetenc in dobrobit zaposlenih. Vpletenost kot nasprotje apatiji in pasivnosti in je danes eden ključnih problemov že v rednem izobraževanju, ki se nadaljuje tudi v organizacijskem kontekstu in vseživljenjskem izobraževanju. Kompetence so temeljnega pomena za uspešnost in konkurenčnost podjetij, kot tudi nepridobitnih organizacij. To še posebej velja za razvoj naslednjih kompetenc; prilagodljivost v novih situacijah strateška ustvarjalnost, sodelovanje in komunikacija v skupini, vodenje teamov - po načelih coachinga, skupinska ambicioznost in samozavest (t.i. group potency). Dobrobiti zaposlenih kot so zmanjšanje stresa, povečanje zadovoljstva z delom in kakovost delovnih odnosov, pa so ključnega pomena za kakovost življenja in pogosto zapostavljene aktivnosti, še posebej v kriznih obdobjih. Raziskava bo povezano raziskovale vse tri teme in kot možnost nakazala njihovo medsebojno sinergijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2017, 2018, 2019
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2017, 2018, 2019
Zgodovina ogledov
Priljubljeno