Projekti / Programi
Raziskave kulturnih formacij
01. januar 2017
- 31. december 2018
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| 6.03.00 |
Humanistika |
Antropologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Kulturne formacije, sodobna umetnost, taktični mediji, kulturni študiji, teorija umetnosti, kritični medijski študiji, teorija medijev, politična antropologija, kulturna zgodovina Evrope, posttranzicija, družbena gibanja, študiji vizualnosti, kreativne industrije, emancipatorna umetnost.
Raziskovalci (15)
Organizacije (2)
Povzetek
Pojem kulturna formacija širše pomeni notranje povezano celoto družbenih razmerij, temelječo na določenem produkcijskem načinu, ožje pa konkretno povezanost nekega skupka kulturnih praks, ki ima prepoznavne značilnosti in ki je obravnavan tako v svojih notranjih razmerjih kot v razmerju do širše družbene formacije in drugih družbenih formacij. Raziskave kulturnih formacij je program, ki omogoča raziskovalcem, ki izhajamo iz različnih znanstvenih področij, interdisciplinarno pristopati k raziskavam kulturnih formacij: primerjalno (primerjava različnih formacij) ali relacijsko (npr. v razmerju do družbenega konteksta), in sicer sinhrono (v istem času) ali diahrono (skozi čas). V šestletnem obdobju smo program zasnovali v veliki meri z navezavo na aktualno družbeno stanje, zato je osrednja pozornost usmerjena v raziskovanje umetnosti, medijev in politične kulture v posttranzicijskih razmerah.
Programski sklop, posvečen umetnosti in študijem vizualnosti, bomo posvetili vprašanjem razmerij moči in predvsem umetniški produkciji v sodobnih družbenih razmerah. Zaradi specifične vloge, ki jo je podedovala iz preteklosti, bo umetnost vzeta kot prizorišče za ideološko nestrinjanje in kot vstopna točka za študij umetnosti in kulture v regiji. Opravljene bodo analize vizualnih reprezentacij in povezave vizualnega diskurza z vednostjo, in sicer s prijemi teorije medijev. V kritičnih medijskih študijih (drugi sklop) bo prvič poglobljeno proučen medijski diskurz v zvezi z aktualnimi migracijskimi tokovi in bo revizija medijskih teorij in kulturnega spomina podala sliko o družbenih gibanjih danes. Medijska raziskava bo osvetlila mehanizme kulturne hegemonije, zlasti v medijih, in prispevala k razvoju kritičnega bralstva. Politično-kulturni formacijski procesi bodo izvirno predstavljeni prek povezave politične antropologije in politične zgodovine in s specifičnim navezovanjem na regijo (tretji sklop). Rezultat četrtega sklopa bo evropska kulturna zgodovina, ki bo segla prek lokalnih, regionalnih in nacionalnih etnografij in bo izhajala iz analize kulturne mreže, specifično na primeru katoliških omrežij.
Program bo osvetlil kulturne spremembe in formacije v regiji, ko je še vedno enigma za prvi svet. Raziskovanje na presečišču medijskih študijev, kulturnih študijev, teorije umetnosti ter teorije medijev bo zagotovilo rezultate, ki bodo okrepili zavest o pomenu emancipatornih kulturnih formacij in podal sugestije k vlogo države pri podpori tovrstnih praks. Z rezultati bo raziskava predstavila delovanje trga na ustvarjalne prakse in prispevala k strateškemu razvoju kreativnih praks.
Načrtovana je močna diseminacija v visokošolskem izobraževanju in bogat korpus nove literature z objavljenimi ugotovitvami ter organizacija dveh mednarodnih konferenc. Vodja programa je svetovno prepoznavna akterka na področju sodobne umetnosti, predsednica Slovenskega društva za estetiko, profesorica na več univerzah doma in v tujini ter sourednica revije pri založbi Springer.
Pomen za razvoj znanosti
Program bo pripomogel k razvoju (poglobitvi in razširitvi) znanstvenih področij prek interdisciplinarnih pristopov, specialnih študij primerov in razvitih teorij kot rezultatov raziskovanja. Specifično bo program z rezultati prispeval na področjih in presečiščih področij: kulturni študiji, študiji vizualnosti, teorija sodobne umetnosti, kritični medijski študiji, politična antropologija in politična zgodovina, kulturna zgodovina in študiji vsakdanjega življenja. Program bo vzpostavil interdisciplinarno povezanost znotraj raziskovalnih polj, ki jih raziskava problemsko pokriva.
Konceptualno je novost raziskave v témi: umetnost in kultura v nekdanjih komunističnih evropskih deželah pod tranzicijo iz komunizma v kapitalizem, ki še ni raziskana. Metodološko je umetnost vzeta kot vstopna točka za študij duha časa te regije v tej posebni dobi zgodovine. V nekdanjih komunističnih deželah je imela kulturna kritika velik pomen. Umetnost je bodisi komunicirala dominantno ideologijo bodisi je bila ena izmed redkih prizorišč za izražanje političnega nestrinjanja. Zaradi te specifične vloge, ki jo je podedovala iz preteklosti, bo umetnost vzeta kot prizorišče za ideološko nestrinjanje in kot vstopna točka za študij umetnosti, kulture in eventualne kulturne opozicije v tej regiji. V kritičnih medijskih študijih bo prvič poglobljeno proučen medijski diskurz v zvezi z aktualnimi migracijskimi tokovi in bo revizija medijskih teorij in kulturnega spomina podala sliko o družbenih gibanjih danes. Politično-kulturni formacijski procesi bodo izvirno predstavljeni prek povezave politične antropologije in politične zgodovine in s specifičnim navezovanjem na regijo. Evropska kulturna zgodovina bo segla prek lokalnih, regionalnih in nacionalnih etnografij in bo izhajala iz analize kulturne mreže, specifično na primeru katoliških omrežij. Holistično pristopanje k analizi vsakdanje kulture pod vplivom visoke kulture bo predstavljalo še en aspekt izvirnosti pričakovanih rezultatov.
Programska skupina načrtuje strukturiranje bogatega korpusa nove literature z objavo ugotovitev.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava ima velik pomen za kulturni razvoj Slovenije, saj je neposredno vezana na raziskovanje kulturnih formacij in s tem na pričakovanje, da bodo rezultati raziskovanja podali sliko o procesih in formacijah skupkov kulturnih praks, medsebojnih povezavah različnih kulturnih formacij sinhrono (v istem času) ter diahrono (skozi čas) ter v razmerjih do širšega družbenega konteksta.
Specifično bo tokratni časovni okvir programskega raziskovanja osvetlil današnje stanje v regiji, ki naj bi nedavno prešla proces tranzicije, ko je še vedno enigma za prvi svet Evrope. Rezultati raziskave bodo pripomogli pri razumevanju sprememb v umetnosti in kulturi ter formiranju kulturnih skupkov, do katerih je prišlo zaradi tranzicije. Program bo prispeval k boljšemu medsebojnemu razumevanju in komunikaciji med evropskimi državami, kajti raziskava kulture v tej regiji je izjemnega pomena za konsolidacijo Evropske unije.
Rezultati raziskovanja na področju kritičnih medijskih študijev bodo osvetlili mehanizme kulturne hegemonije, zlasti v medijih, in bodo tako prispevali k razvoju kritičnega bralstva. Raziskovanje na presečišču medijskih študijev, kulturnih študijev, teorije umetnosti ter teorije medijev bo zagotovilo rezultate, ki bodo doprinesli k zavedanju pomena družbenih gibanj in umetnosti za družbo. Program bo okrepil zavest o pomenu emancipatornih kulturnih formacij in podal sugestije k vlogo države pri podpori tovrstnih praks ter pomenu drugih oblik podpore. Z rezultati bo raziskava predstavila delovanje trga na ustvarjalne prakse in prispevala sugestije za strateški razvoj kreativnih praks, tj. kreativnih industrij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
