Projekti / Programi
Raziskave kulturnih formacij
01. januar 2013
- 31. december 2016
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| 6.03.00 |
Humanistika |
Antropologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Raziskovalci (16)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni program po metodološki plati izhaja iz sodobne zgodovinske in socialne antropologije, ki interdisciplinarno združuje analitične in hermenevtične postopke humanističnih in družboslovnih ved, skratka na osnovi lingvističnih, strukturalističnih, semiotičnih, psihoanalitskih, dekonstruktivističnih in drugih modelov. Program se bo osredotočil na raziskovanje različnih manifestacij človeških dejavnosti, od jezikovnega izražanja do umetniškega ustvarjanja v vseh časih in kulturnih prostorih, kar zahtevalo interdisicplinarnost, preučevanje prepletenosti različnih tematik in hkrati sinhroni in diahroni pristop. Posamezni raziskovalci imajo specifične vsebine in cilje: raziskovanje likovno-kulturne problematike bo posvečeno nadaljevanju antropoloških raziskav poznosrednjevešega slikarstva, predvsem problemu verskih podob. Drugi glavni del bo raziskoval odnos moderne umetnosti in umetnikov v slovenskem prostoru do evropskega.
V sklopu raziskovanja antičnih svetov bomo oblikovali nove metodologije in razvijali preučevanje tistih vidikov zgodovinske antropologije antike, ki problematizirajo odnose kulturnih prostorov in kulturne dinamike in mobilnosti med verskimi sistemi (kulti), kulturno produkcijo (centri znanja in umetnosti, alternativa, periferija in subkultura), antropološke spremembe (prehod v antični globalizem - helenistično obdobje), evropsko invencijo antike in Balkana (kulturni kolonializem, ideološke naracije) in modalitete recepcije antike.
V segmentu antropološkega raziskovanja spolov bomo raziskovali tiste vidike, ki problematizirajo odnose kulturnih prostorov in spolnih razlik kot ključne narativne podlage za reprezentacijo spolov. Raziskovali bomo tudi populacijo intelektualk in intelektualcev v diahronični in sinhronični perspektivi.
Komunikacijsko-lingvistični vidik bo usmerjen na nove komunikacijske tehnologije (novi mediji, personalizacija novih medijev, medijska konverhenca), ki s stalnim razvojem vnašajo spremembe tudi na ravni organizacije komuniciranja in socialne interakcije posameznikov. Opredelili bomo komunikacijske dejavnike, ki spodbujajo/zavirajo proces vključevanja ljudi v proces elektronsko posredovanih socialnih interakcij in raziskovali, ali uporabniki tako im. novih medijev sledijo že vzpostavljenim komunikacijskim normam.
Temeljni cilj medijskega raziskovanja bo spremljanje in analiza dogajanja na ključnih točkah
medijskega prostora, torej kontinuirano spremljanje medijskih vsebin po metodi analize besedil s poudarkom na tekstih, ki so tematsko vezani na ključna družbena dogajanja in akterje. Nadaljevali bomo z raziskovanjem medijskih vsebin in praks v Sloveniji v obdobju socializma na eni strani ter preučevali uporabo spletnega medija in pojav spletnih skupnosti ter uporabo novih medijev kot sredstva za informiranje, organizacijo, družbeno mobilizacijo in delovanje.
Pomen za razvoj znanosti
Program je pripomogel k razvoju (poglobitvi in razširitvi) znanstvenih področij prek interdisciplinarnih pristopov, specialnih študij primerov in razvitih teorij kot rezultatov raziskovanja. Specifično je program z rezultati prispeval na področjih in presečiščih področij: kulturni študiji, študiji vizualnosti, teorija sodobne umetnosti, kritični medijski študiji, politična antropologija in politična zgodovina, kulturna zgodovina in študiji vsakdanjega življenja. Program je vzpostavljal interdisciplinarno povezanost znotraj raziskovalnih polj, ki jih je raziskava problemsko pokrivala. Konceptualno je znanstvena izvirnost raziskovalnega programa tudi v obravnavanih témah: umetnost in kultura v nekdanjih komunističnih evropskih deželah pod tranzicijo iz komunizma v kapitalizem, ki še ni raziskana. Metodološko je bila umetnost vzeta kot vstopna točka za študij duha časa te regije v tej posebni dobi zgodovine. V nekdanjih komunističnih deželah je imela kulturna kritika velik pomen. Umetnost je bodisi komunicirala dominantno ideologijo bodisi je bila ena izmed redkih prizorišč za izražanje političnega nestrinjanja. Zaradi te specifične vloge, ki jo je podedovala iz preteklosti, je bila umetnost vzeta kot prizorišče za ideološko nestrinjanje in kot vstopna točka za študij umetnosti, kulture in kulturne opozicije v tej regiji. V kritičnih medijskih študijih je prvič poglobljeno proučen medijski diskurz v zvezi z aktualnimi sodobnimi vprašanji, revizija medijskih teorij in kulturnega spomina podala sliko o sodobnih družbenih gibanjih. Politično-kulturni formacijski procesi so bili izvirno predstavljeni prek povezave politične antropologije in politične zgodovine ter s specifičnim navezovanjem na regijo. Evropska kulturna zgodovina, raziskovana v okviru programa, je segla prek lokalnih, regionalnih in nacionalnih etnografij in je izhajala iz analize kulturne mreže. Holistično pristopanje k analizi vsakdanje kulture pod vplivom visoke kulture je predstavljalo še en aspekt znanstvene izvirnosti. Rezultat dela programske skupine je bogat korpus nove znanstvene literature z objavo ugotovitev.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava ima velik pomen za kulturni razvoj Slovenije, saj je neposredno vezana na raziskovanje kulturnih formacij, rezultati raziskovanja pa podajajo sliko o procesih in formacijah skupkov kulturnih praks, medsebojnih povezavah različnih kulturnih formacij sinhrono (v istem času) ter diahrono (skozi čas) ter v razmerjih do širšega družbenega konteksta. Specifično je časovni okvir programskega raziskovanja osvetlil sodobno stanje v regiji, ki je nedavno prešla proces tranzicije in je obenem še vedno enigma za prvi svet Evrope. Rezultati raziskave so pripomogli k razumevanju sprememb v umetnosti in kulturi ter formiranju kulturnih skupkov, do katerih je prišlo zaradi tranzicije. Program je prispeval k boljšemu medsebojnemu razumevanju in komunikaciji med evropskimi državami, kajti raziskava kulture v tej regiji je izjemnega pomena za konsolidacijo Evropske unije. Rezultati raziskovanja na področju kritičnih medijskih študijev so osvetlili mehanizme kulturne hegemonije, zlasti v medijih, in tako bistveno prispevali k razvoju kritičnega bralstva. Raziskovanje na presečišču medijskih študijev, kulturnih študijev, teorije umetnosti ter teorije medijev so zagotovili rezultate, ki so prispevali k zavedanju pomena družbenih gibanj in umetnosti za družbo. Program je okrepil zavest o pomenu emancipatornih kulturnih formacij in podal sugestije k vlogi države pri podpori tovrstnim praksam ter pomenu drugih oblik podpore.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
