Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Raziskave kulturnih formacij

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   
6.03.00  Humanistika  Antropologija   
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   

Koda Veda Področje
H000  Humanistične vede   
Ključne besede
kulturne formacije, likovna umetnost, religija, zgodovina in kultura žensk, kulturna politika, epistemologija, antični svetovi, spolne razlike, identiteta, jezik - norme in pravila, nove komunikacijske in informacijske tehnologije, pragmalingvistika, kulturni študiji, medijski študiji.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  12226  dr. Alja Brglez  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  100 
2.  03168  dr. Jurij Mikuž  Umetnostna zgodovina  Vodja projekta  2004 - 2008  545 
3.  19324  dr. Tadej Praprotnik  Humanistika  Raziskovalec  2004 - 2008  191 
4.  14974  dr. Mojca Ramšak  Etnologija  Raziskovalec  2007 - 2008  795 
5.  19251  dr. Nataša Rogelja Caf  Antropologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  192 
6.  14323  dr. Svetlana Slapšak  Humanistika  Raziskovalec  2004 - 2008  796 
7.  24464  dr. Nina Vodopivec  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2005 - 2006  214 
8.  03998  dr. Jože Vogrinc  Kulturologija  Raziskovalec  2004 - 2006  666 
9.  22599  dr. Ana Vogrinčič Čepič  Kulturologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  128 
10.  18009  Tamara Zurunić    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0433  ALMA MATER EUROPAEA - FAKULTETA ZA HUMANISTIČNI ŠTUDIJ, INSTITUTUM STUDIORUM HUMANITATIS, LJUBLJANA  Ljubljana  5606438000  3.248 
2.  1636  ICK, inštitut za civilizacijo in kulturo Ljubljana  Ljubljana  1196901  43 
Povzetek
Pod obravnavanim pojmom kulturnih formacij raziskovalna skupina razume najrazličnejše manifestacije človeških dejavnosti, od jezikovnega izražanja do umetniškega ustvarjanja. Osnovni pristop izhaja iz metodologije sodobne zgodovinske antropologije, ki interdisciplinarno združuje analitične in hermenevtične metode humanističnih in družboslovnih ved, kakor so se formirale predvsem v drugi polovici 20. stoletja na osnovi lingvističnih, strukturalističnih, semiotičnih, psihoanalitskih in drugih modelov. Naše raziskave ne zanikujejo osnovnih dosežkov temeljnih raziskovalnih disciplin, ampak celo najbolj pozitivistične in idealistične kritično preverjajo, s sodobnimi strokovnimi prijemi pa njihova spoznanja nadgrajujejo in prinašajo nova epistemološka in konkretna spoznanja. Glede na ožjo specializacijo članov programske skupine se raziskovanje usmerja predvsem na analizo likovnokulturnih formacij, ki sega na vsa področja likovnega ustvarjanja skozi čas, vendar jih ne podaja (samo) razvojno, ampak osvetljuje temeljne probleme iz perspektive vseh polj zgodovinske antropologije. Pri tem se posebej osredotoča na pojem podobe, njeno usodo in premene v različnih ideoloških situacijah ter na status ustvarjalk in ustvarjalcev. Raziskovanje antičnih svetov in njegovih kulturnih formacij želi utemeljiti in razviti preučevanje tistih vidikov zgodovinske antropologije antike, ki problematizirajo odnose kulturnih prostorov in kulturne dinamike in mobilnosti med verskimi sistemi (kulti), kulturno produkcijo (centri znanja in umetnosti, alternativa, periferija in subkultura), antropološke spremembe (prehod v antični globalizem - helenistično obdobje), evropsko invencijo antike in Balkana (kulturni kolonializem, ideološke naracije) in modalitete recepcije antike. Antropološko raziskovanje spolov utemeljuje in razvija tiste vidike, ki problematizirajo odnose kulturnih prostorov in spolnih razlik kot ključne narativne podlage za reprezentacijo spolov. Sodobno razumevanje individualnih in kolektivnih jezikovnih identitet je pod vplivom dveh medsebojno povezanih teženj - globalizacije in partikularizacije. Spremembe jezikovne identitete kot dela kulturne identitete, in sicer v njenem komunikacijskem in simbolnem vidiku, ki je izzvan z nastopom novih medijev in komunikacijskih tehnologij (internet), so nedvomno eno od težišč sodobnega razumevanja kulturnih formacij. Internet in z njim povezana komunikacija postaja tip konkretne prakse, znotraj katere se konstituirajo tudi identitete, stališča, in zlasti - ker gre za komunikacijo - partikularne jezikovne prakse. Medijske raziskave izhajajo iz dejstva, da tehnologije in institucije posredujejo pri tvorbi in transformaciji kulturnih formacij, hkrati pa oblikujejo tudi "lastne" formacije. Ker pri tem delujejo hkrati v družbeni, kulturni, politični in tehnični sferi, je raziskovanje nujno pluridisciplinarno. Teoretsko izhodišče je zato epistemološko kompleksno, njegova načela pa so: družbena posredovanost kulturnih oblik, komuniciranja in tehnologij, kritična analiza sprejete dokse na raziskovalnem področju ter nereflektiranih, ideoloških izhodišč. Ker pomeni vstop nacionalnega kulturnega v širši kulturno-civilizacijski prostor izziv soočenja s tujim in hkrati strah pred izgubo lastnega, raziskave kulturnih formacij, njihove diverzifikacije in dostopnosti kulture ugotavljajo, v čem je izziv priložnost in koliko je strah upravičen ter določajo elemente neodtujljivosti in prostore recepcije ter predlagajo intervencije.
Pomen za razvoj znanosti
Pod pojmom kulturnih formacij raziskovalna skupina razume najrazličnejše manifestacije človeških dejavnosti, od jezikovnega izražanja v najširšem smislu do umetniškega ustvarjanja v vseh časih in kulturnih prostorih. Njihovo raziskovanje narekuje interdisicplinarnost, preučevanje prepletenosti različnih tematik in hkrati sinhroni in diahroni pristop. Znotraj tega si posamezni raziskovalci zastavljajo specifične vsebine in cilje, ki jih narekujejo sama znanstvena disciplina, aktualnost problematike in predvsem humanistična vizija spraševanja o svetu in človeški civilizaciji. Potencialni pomen pričakovanih rezultatov za razvoj znanosti je zlasti v naslednjih segmentih: odkritje temeljnih znanstvenih zakonov, odkritje novih znanstvenih spoznanj, izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija, razvoj temeljnega raziskovalnega področja prijavitelja programa, razvoj drugih temeljnih znanosti. Raziskovanje likovnokulturnih formacij prinaša vrsto metodoloških novosti, saj razvija epistemologijo zgodovinske antropologije likovnega, ki se v svetu uveljavlja v modernih umetnostnozgodovinskih prijemih. Prispevki raziskovalca so tako v teoretičnih študijah kot v študijah posameznih problemov. S tem se širi vedenje o slovenskih umetnostnih spomenikih preteklosti in o sodobni tvornosti tako med strokovno javnost kot med ljubitelje doma in v svetu. Raziskovalne teme so bile tri: srednjeveška tematika, moderna umetnost in delo na izdaji reprinta Iconotheca Valvasoriana. Raziskovanje antropologije antičnih svetov in njegovih kulturnih formacij utemeljuje pristope, ki obenem analizirajo, dokumentirajo in teoretizirajo akademsko problematiko prisotno v diskurzu znanstvene discipline, in recepcijo discipline ter narativnih kompleksov, ki odrejajo odnos določenega društvenega konteksta do antičnih svetov v sinhroni in diahroni perspektivi. Antropološko raziskovanje spolov utemeljuje in razvija tiste vidike, ki problematizirajo odnose kulturnih prostorov in spolnih razlik kot ključne narativne podlage za reprezentacijo spolov. Osnovni družbeno-kulturni model, zgodovinsko utemeljen kot kontinuiteta, ki nam služi kot antropološko vozlišče spolnih identitet, ostaja patriarhat. Na osnovi raziskav patriarhata in vseh spolnih identitet, ki so v njem možne, oblikujemo zgodovinski model teoretizacije spolov. Razvijanje koncepta antropologije vsakdanjega življenja, antropološkega profila v katerega sodijo tako etnološke kot kulturno- in socialno-antropološke ter nekatere druge humanistične in družboslovne discipline in katere osrednji fokus je kompleksno ter analitično raziskovanje vsakdanjega življenja v mikrozgodovinski perspektivi in v različnih družbeno-kulturnih kontekstih. To je obsežno raziskovalno polje, ki obsega prakse, institucije, razmerja in mehanizme, v katerih se reproducirajo življenjski pogoji ljudi, in konkretna življenja, usode, v katerih se ti pogoji uresničujejo. Lingvistični vidik kulturnih formacij se usmerja na nove komunikacijske tehnologije, ki s stalnim razvojem vnašajo spremembe tudi na ravni organizacije komuniciranja in socialne interakcije posameznikov. Komunikacijski segment raziskovalnega programa skuša ugotoviti, kako se uporabniki odzivajo na tehnološke novosti, in kako jih lingvistično (komunikacijsko) kompenzirajo. Teoretsko izhodišče, ki v raziskovanje kulturnih formacij vključi raziskovanje nacionalnega interesa, temelji na ugotovitvi, da gre za interes, ki ga ima nacija, ne narod. Interes nacije se zgodovinsko določa predvsem po razsvetljenstvu in francoski revoluciji, kar v 21. stoletju spodbuja razpravo o resentimentu, pripadnosti itd. Temeljni cilj medijskega raziskovanja ostaja spremljanje in analiza dogajanja na ključnih točkah medijskega prostora ter obsega kontinuirano spremljanje medijskih vsebin po metodi analize besedil s poudarkom na tekstih, ki so tematsko vezani na ključna družbena dogajanja in akterje, ter nadaljnji razvoj metodologije raziskovanja medijskih vsebin.
Pomen za razvoj Slovenije
Možnost in nujnost kritičnega raziskovalnega in znanstvenega dela je eden temeljev za vzpostavljanje resnične demokracije, dejavni posegi pa niso le postranska in neobvezna dejavnost raziskovalcev in znanstvenikov, temveč predstavljajo enega temeljev demokratične družbe kot tudi temelj za ohranjanje avtonomije samega znanstvenega polja. Raziskovalni program je z raziskovalnimi rezultati pripomogel k splošnemu napredku znanja in družbenemu razvoju v Sloveniji na, med drugim, področjih družbenih odnosov, kulture, prostega časa in razvoja človekovih potencialov. Nove informacijske in komunikacijske tehnologije ob sočasni globalizaciji medijskih praks in produktov vodijo k širokopoteznim in temeljnim spremembam znotraj Evropske Unije. Te razvojne in z njimi povezane kulturne spremembe, ki se jih pogosto opisuje kot transformacija nekdanjih industrijskih družb v tako imenovane informacijske družbe, so vsekakor zadosten izziv tudi na ravni regulacije, ki so jo in ki jo bodo tudi v prihodnosti izvajale posamezne države. Tradicionalna regulacija je ob soočenju z novimi in izjemno spreminjajočimi medijskimi IKT produkti postala kljub svoji nekdanji učinkovitosti neprimerna. Spričo »revolucionarnosti« in nenehnega generiranja novih medijskih produktov je postala tudi vloga države in naddržavnih institucij kot je Evropska unija vprašljiva in jo bo morda potrebno na novo opredeliti oziroma jo posodobiti v skladu z drugačnimi zahtevami in potrebami regulacije, saj ni enotnega recepta za regulacijo, ki bi veljala za vse medije. Poznavanje družbenih procesov in okoliščin fenomenov časti, sramote in družbenih stigmatizacij bolezni ima vpliv na eni strani na raziskovalne metodologije raziskav vsakdanjega življenja, po drugi strani pa prispeva k povečanju razumevanja splošnih človekovih in bolnikovih pravic. Take raziskave zahtevajo večdispciplinaren pristop, kar prispeva h krepitvi dialoga s sorodnimi disciplinami in povečuje sodelovanje ter povezovanje z inštitucijami ali posamezniki. Rezultati dela so se tudi neposredno prenašali v delo s podiplomskimi študenti na ISH in dodiplomskimi študenti na FF, ki so tudi doslej izkazovali velik interes za obravnavana vprašanja. Rezultati dela na projektu so bili redno objavljani v znanstvenem in strokovnem tisku ter predstavljeni na posvetih idr. znanstvenih srečanjih, kar je tudi prispevalo k k razumevanju problemov in k njihovim trajnostnem rešitvam. Na področju antike je potrjena vloga slovenske znanosti v oblikovanju šole mišljenja zgodovinske antropologije ter ekspertiz v interdisciplinarnem področju zgodovinske antropologije spolov. Evropske povezave so omogočile dostop do vodilnih debat, inštitucij in akademskih programov v področju humanistike. Razširjanje omrežij je že odprlo pot več kot 20 študentkam/om ter dostop na podiplomske programe v ES. Prvič slovenska institutcionalizacija ter uspešna realizacija vrhunskih ES podiplomskih programov (Marie Curie EST 2005-2009). Raziskovalni segment likovnokulturnih formacij je k slovenski samozavesti, nacionalni kulturi in varstvu spomeniške dediščine največ prispeval s sodelovanjem pri izdaji reprinta Valvasorjeve grafične zbirke Iconoteca Valvasoriana. Kot je znano, je Valvasor svojo zbirko risb in grafik različnih evropskih mojstrov (tudi takih kot so Albrecht Dürer, Rembrandt idr.) preko 7500 listov, ko je bankrotiral, skupaj s knjižnico in drugimi zbirkami bil prisiljen prodati v Zagreb. Tam so grafično zbirko precej uničili, saj so liste najboljših avtorjev trgali iz albumov in jih razstavljali samostojno. Zato je bilo delo strokovnjakom zelo oteženo, ljubiteljem pa sploh onemogočeno. Reprint tako omogoča delo in ogled vsakomur, saj bodo izvodi na razpolago v slovenskih knjižnicah.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno