Projekti / Programi
Raziskave kulturnih formacij
01. januar 2009
- 31. december 2012
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| 6.03.00 |
Humanistika |
Antropologija |
|
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H0 |
Humanistične vede |
H0 |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.05 |
Humanistične vede |
Druge humanistične vede |
kulturne formacije, likovna umetnost, religija, zgodovina in kultura žensk, kulturna politika, epistemologija, antični svetovi, spolne razlike, identiteta, jezik - norme in pravila, nove komunikacijske in informacijske tehnologije, pragmalingvistika, kulturni študiji, medijski študiji.
Raziskovalci (8)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
32185 |
Brane Bevc |
Antropologija |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
6 |
| 2. |
12226 |
dr. Alja Brglez |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
102 |
| 3. |
03168 |
dr. Jurij Mikuž |
Umetnostna zgodovina |
Vodja |
2009 - 2012 |
550 |
| 4. |
19324 |
dr. Tadej Praprotnik |
Humanistika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
200 |
| 5. |
14323 |
dr. Svetlana Slapšak |
Humanistika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
806 |
| 6. |
32646 |
Tiva Vlaj |
|
Tehnični sodelavec |
2010 - 2012 |
0 |
| 7. |
24389 |
dr. Gita Zadnikar |
Kulturologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
49 |
| 8. |
18009 |
Tamara Zurunić |
|
Tehnični sodelavec |
2009 |
0 |
Organizacije (2)
Povzetek
Pod obravnavanim pojmom kulturnih formacij raziskovalna skupina razume najrazličnejše manifestacije človeških dejavnosti, od jezikovnega izražanja do umetniškega ustvarjanja. Osnovni pristop izhaja iz metodologije sodobne zgodovinske antropologije, ki interdisciplinarno združuje analitične in hermenevtične metode humanističnih in družboslovnih ved, kakor so se formirale predvsem v drugi polovici 20. stoletja na osnovi lingvističnih, strukturalističnih, semiotičnih, psihoanalitskih in drugih modelov. Naše raziskave ne zanikujejo osnovnih dosežkov temeljnih raziskovalnih disciplin, ampak celo najbolj pozitivistične in idealistične kritično preverjajo, s sodobnimi strokovnimi prijemi pa njihova spoznanja nadgrajujejo in prinašajo nova epistemološka in konkretna spoznanja. Glede na ožjo specializacijo članov programske skupine se raziskovanje usmerja predvsem na analizo likovnokulturnih formacij, ki sega na vsa področja likovnega ustvarjanja skozi čas, vendar jih ne podaja (samo) razvojno, ampak osvetljuje temeljne probleme iz perspektive vseh polj zgodovinske antropologije. Pri tem se posebej osredotoča na pojem podobe, njeno usodo in premene v različnih ideoloških situacijah ter na status ustvarjalk in ustvarjalcev.
Raziskovanje antičnih svetov in njegovih kulturnih formacij želi utemeljiti in razviti preučevanje tistih vidikov zgodovinske antropologije antike, ki problematizirajo odnose kulturnih prostorov in kulturne dinamike in mobilnosti med verskimi sistemi (kulti), kulturno produkcijo (centri znanja in umetnosti, alternativa, periferija in subkultura), antropološke spremembe (prehod v antični globalizem - helenistično obdobje), evropsko invencijo antike in Balkana (kulturni kolonializem, ideološke naracije) in modalitete recepcije antike.
Antropološko raziskovanje spolov utemeljuje in razvija tiste vidike, ki problematizirajo odnose kulturnih prostorov in spolnih razlik kot ključne narativne podlage za reprezentacijo spolov.
Sodobno razumevanje individualnih in kolektivnih jezikovnih identitet je pod vplivom dveh medsebojno povezanih teženj - globalizacije in partikularizacije. Spremembe jezikovne identitete kot dela kulturne identitete, in sicer v njenem komunikacijskem in simbolnem vidiku, ki je izzvan z nastopom novih medijev in komunikacijskih tehnologij (internet), so nedvomno eno od težišč sodobnega razumevanja kulturnih formacij. Internet in z njim povezana komunikacija postaja tip konkretne prakse, znotraj katere se konstituirajo tudi identitete, stališča, in zlasti - ker gre za komunikacijo - partikularne jezikovne prakse.
Medijske raziskave izhajajo iz dejstva, da tehnologije in institucije posredujejo pri tvorbi in transformaciji kulturnih formacij, hkrati pa oblikujejo tudi "lastne" formacije. Ker pri tem delujejo hkrati v družbeni, kulturni, politični in tehnični sferi, je raziskovanje nujno pluridisciplinarno. Teoretsko izhodišče je zato epistemološko kompleksno, njegova načela pa so: družbena posredovanost kulturnih oblik, komuniciranja in tehnologij, kritična analiza sprejete dokse na raziskovalnem področju ter nereflektiranih, ideoloških izhodišč.
Ker pomeni vstop nacionalnega kulturnega v širši kulturno-civilizacijski prostor izziv soočenja s tujim in hkrati strah pred izgubo lastnega, raziskave kulturnih formacij, njihove diverzifikacije in dostopnosti kulture ugotavljajo, v čem je izziv priložnost in koliko je strah upravičen ter določajo elemente neodtujljivosti in prostore recepcije ter predlagajo intervencije.
Pomen za razvoj znanosti
Dokazana epistemološka utemeljenost zgodovinske antropologije antičnih svetov in zgodovinske antropologije spolov, utemeljitev interdisciplinarne povezave zgodovinska antropologija – balkanske ženske. Tristopenjsko obravnavanje teoretskih modelov interpretacije - re-prezentacije notranjega razvoja interdiciplinarnega spleta antičnih študijev, metodologije primerjalnega branja podob in na njih se nanašajočih tekstov ter politike preučevanja in predstavljanja antike s stališča vpisanih ideoloških naracij – potrjeno v posebnih raziskavah (case-studies). Raziskovanje je bilo povezano s terensko-praktičnim delom, predvsem v kontekstu mobilnosti na področju Balkana in EU. Potrjen vpliv modela teorije in metodologije ter rezultatov raziskav na raziskovanja mlajđih raziskovalcev (doktorske disertacije). V komunikacijsko-lingvističnem delu programa je potencialni pomen pričakovanih rezultatov za razvoj znanosti zlasti v naslednjih segmentih:odkritje temeljnih znanstvenih zakonov, odkritje novih znanstvenih spoznanj, izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija, razvoj temeljnega raziskovalnega področja prijavitelja projekta, razvoj drugih temeljnih znanosti. Poleg pomena, ki ga humanistična vednost in njeno raziskovanje vedno imata za razvoj demokratične družbe, je njun obstoj nujno potreben pri iskanju alternativ in oblik izhoda iz krize – in v tem vidiku prepoznavamo najbolj aktualni pomen obravnavanega raziskovalnega programa. Pomembno namreč prispeva k oblikovanju kakovostnih razvojnih strategij pluralne družbe, k splošnemu napredku in družbenemu razvoju v Sloveniji na, med drugim, področjih družbenih odnosov, kulture, razvoja človekovih potencialov in trajnostnega razvoja. V zadnjih desetletjih se je na osnovi strukturalizma, dekonstruktivizma, psihoanalize in drugih pristopov razvila sodobna zgodovinska antropologija likovnega (Hans Belting, David Freedberg, J.W.T. Mitchell idr.). Novi mediji so danes spremenili ontologijo podobe, ki je drugačna kot je bila v času med renesanso in postmodernizmom. Pred tem obdobjem pa je imela številne (neumetniške) funkcije od kultnih, zdravilnih, čarovniških, apotropejskih. V dobi umetnosti (Beltingov termin) so bile njene glavne lastnosti umetnost, estetika, avtorstvo, izvirnost. Sodobno umetnost pa lahko interpretiramo samo če upoštevamo njene nove funkcije, kot je njena spremenjena vloga v družbi, njeni politični, ekonomski, ideološki dejavniki itd.
Pomen za razvoj Slovenije
Vloga slovenske znanosti v oblikovanju šole mišljenja zgodovinske antropologije ter ekspertiza v interdisciplinarnem področju zgodovinske antropologije spolov je potrjena. Evropske povezave so omogočile dostop do vodilnih debat, inštitucij in akademskih programov v področju humanistike. Razširjanje omrežij je že odprlo pot več kot 20 študentkam oz. študentom ter dostop na podiplomske programe v ES. Prvič je prišlo do slovenske institucionalizacije ter uspešne realizacije vrhunskih ES podiplomskih programov (Marie Curie EST 2005-2009), do vključenosti v evropski program GEMMA (2007-10), pristopa ISH v Center for Humanities univerze v Utrechtu 2009. Realizirano je bilo sodelovanje v dveh projektih recepcije antike in zgodovinske antropologije spolov, na Freie Universität Berlin in Ohio University, objava v CRR v Oxfordu (2013). Gospodarski razvojni dejavniki so v začetku novega desetletja opredeljeni tudi z razvojem novih, zlasti informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Težava nastaja zaradi do sedaj slabo raziskanega problema učinkovitosti internetske komunikacije, saj trenutno še ne obstajajo prepričljive, niti definitivne ugotovitve glede tega, kako računalniška omrežja vplivajo na komunikacijo in na samo rabo jezika ter uporabniško izkušnjo v njej. Iz tega vidika je pomembno preučevanje, v kolikšni meri spremembe na ravni jezika, ki so zajele komunikacijo v novih medijih, dejansko ogrožajo slovensko nacionalno identiteto, ki se neposredno povezuje z jezikovno identiteto. Pomen raziskovalnega programa za razvoj znanosti je v doseganju znanstvene odličnosti, preučevanju raziskovalnih tem, ki v Sloveniji še niso bile obravnavane ali pa niso obravnavane na takšen način, sooblikovanju novih raziskovalnih trendov, ter večji vpetosti raziskav v mednarodne znanstvene tokove. Pomemben cilj je prispevati h krepitvi humanistične in družboslovne znanosti in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji ter k nadaljnji uveljavitvi slovenske znanosti v tujini. Ker zgodovinska antropologija likovnega pri nas v zelo tradicionalističnih študijah vizualne kulture sploh še ni uveljavljena, se kažejo raziskave njenih virov, glavnih stremljenj, njene metodologije in možnosti aplikacije kot nujne. Naše raziskovanje ponuja glavne informacije in njene najpomembnejše poti raziskovanja z namenom pokazati njene najnovejše dosežke in z njimi seznaniti slovenske znanstvenike, študente in splošno kulturno bralstvo. V skladu z glavnimi izhodišči, ki smo jih zasledovali ves čas trajanja programa Kulturne formacije, so nastajale znanstvene in strokovne študije, zbrane in objavljene v knjigi Pogledati – gledati, viseti – uvideti in v raznih drugih, Slovencem dostopnih publikacijah (gl. COBISS).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
