Projekti / Programi
Zgodovinsko-pravni vidiki kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju v 20. stoletju do sprejetja ustave 1990
01. januar 2017
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
komunizem, nacionalsocializem, fašizem, značilnosti totalitarnih sistemov, kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, svoboda izražanja, mednarodno pravo, Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Haaške konvencije, Martensenova klavzula, hudodelstvo zoper človečnost, Judi, Romi
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalna skupina je od 2009 do 2016 izvajala program Nasilje komunističnega totalitarizma v Sloveniji 1941–1990. Izkazalo se je, da je treba za razumevanje komunističnega sistema preučiti značilnosti vseh totalitarnih sistemov in pojavov na ozemlju, kjer so živeli Slovenci v 20. stoletju, tudi v zamejstvu. Globalni cilj razširitve vsebine raziskovalnega programa je raziskati, ali sta narava in obseg kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v vseh treh totalitarnih sistemih podobna in primerljiva. Osvetliti je treba, kako so totalitarni sistemi prišli na oblast, kaj so bili vzroki za to in kakšne povezave so bile med njimi. Orodje zgodovinopisja in prava je primerjava. To ne pomeni enačenja: vse avtoritarne in totalitarne sisteme ter pojave je treba obravnavati po enakih kriterijih
Pomembno zgodovinsko in pravno vprašanje je, ali so Slovenijo v času storitev kaznivih dejanj zavezovala pogodbena ali običajna pravila mednarodnega prava o prepovedi hudodelstev zoper človečnost. Zato je treba pravno podlago kronološko razdeliti na veljavno pravno podlago v času storitev kaznivih dejanj in pravno podlago, ki je bila sprejeta kasneje ter običajno mednarodno pravo. Hudodelstva, ki so se zgodila po koncu 2. svetovne vojne na slovenskem ozemlju, namreč tudi z normativnega vidika ni mogoče ločiti od predvojnega in medvojnega normativnega okvira.
Slovenija je doživela vse tri totalitarne režime, fašizem, nacionalsocializem in komunizem. Sistematične kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa so se začele že v času habsburške monarhije na slovenskem Koroškem in Štajerskem ter se nadaljevale med prvo svetovno vojno, in med obema vojnama. S fašizmom se je najprej soočil zahodni del ozemlja današnje Slovenije, ki je z Rapalsko pogodbo (1920) pripadel Kraljevini Italiji. Leta 1941 so Dravsko banovino okupirali Nemci, Madžari in Italijani, ki so imeli isti cilj: etnično uničiti slovenski narod. Nastopali pa so različno. Opredeliti je treba različne oblike nasilje, ki so jih izvajali, vojaške spopade ter upravo. Vojna je prizadela tudi Jude in Rome, posebej nasilje nad slednjimi je neraziskano. Vzporedno z bojem proti okupatorjem je potekala revolucija pod vodstvom Komunistične partije. Revolucionarna stran je izvajala različne oblike nasilja nad civilnim prebivalstvom, npr. mučenja in usmrtitve, izgone družin, požige vasi in posameznih domačij.
Po koncu vojne je prišel s Komunistično partijo na oblast tretji (komunistični) totalitarni režim. Posegel je na vsa področja družbenega življenja in se pri tem opiral na tajno politično policijo. Najhujše oblike kršenja človekovih pravic so se zgodile v prvem desetletju po koncu vojne. Partija je skušala odstraniti vse dejanske ali domnevne nasprotnike. V drugem obdobju, ki je trajalo do sprejetja ustave decembra 1990, se je spremenil način represije. Kršitve človekovih pravic so bile na dnevnem redu, bile pa so manj vidne in subtilnejše in v tujini manj opazne.
Pomen za razvoj znanosti
Z raziskovanjem in analizo manj znanega ozadja, vzrokov in posledic kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju od 1. svetovne vojne do sprejetja ustave decembra 1990 bomo prispevali k odkrivanju novih zgodovinskih in pravnih dejstev in spoznanj na raziskovalnem področju. Ta bodo pomembna tako za zgodovinsko in pravno stroko kot tudi za druge znanstvene discipline. To bo omogočilo globlje in širše poznavanje in razumevanje problematike kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 20. stoletju. Pomembno je spodbuditi zavedanje, da človekove pravice in temeljne svoboščine niso same po sebi umevne in dane enkrat za vselej, ter si prizadevati, da se kršitve ne bi več ponavljale.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati programa bodo prispevali k razvoju zgodovinske stroke ter vplivali na druga področja, ki se ukvarjajo z raziskovanjem kršitev temeljnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Program bo zapolnil vrzel v poznavanju in razumevanju pojavnih oblik kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v obravnavanem obdobju, s kakšnim namenom so bile izvajane, katere skupine prebivalstva so bile podvržene tem ukrepom in zakaj, kakšne so bile posledice kršitev in kako se odražajo še danes na ravni individualnega, družbenega in političnega življenja.
Izsledke raziskave bomo člani programske skupine uporabili tudi v pedagoškem procesu. Pomembno je, da mlajše generacije spoznajo in ozavestijo, da nam človekove pravice niso bile dane enkrat za vselej in da si moramo nenehno prizadevati za ohranitev pridobljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Poznavanje lastne zgodovine ter seznanjanje širše javnosti z novimi ugotovitvami vpliva tudi na razvoj nacionalne identitete in nacionalne kulturne dediščine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2017,
2018,
2019
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2017,
2018,
2019
