Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju v 20. stoletju

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   
5.06.00  Družboslovje  Politične vede   

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, značilnosti totalitarnih sistemov, Splošna deklaracija o človekovih pravicah, fašizem, nacionalsocializem, komunizem, Judi, verska svoboda.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
14.962,72
A''
2.862,89
A'
6.925,15
A1/2
9.820,15
CI10
444
CImax
47
h10
10
A1
52,56
A3
1,81
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 22. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  54  226  202  3,74 
Scopus  116  458  390  3,36 
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  31643  dr. Matej Avbelj  Pravo  Raziskovalec  2023 - 2024  748 
2.  38227  dr. Matic Batič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2024  123 
3.  30272  dr. Pavlina Bobič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2024  80 
4.  55940  Špela Chomicki  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  14 
5.  19078  dr. Mateja Čoh Kladnik  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2024  176 
6.  32970  Mirjam Dujo Jurjevčič  Zgodovinopisje  Tehnični sodelavec  2022 - 2024  201 
7.  34641  dr. Tamara Griesser Pečar  Zgodovinopisje  Upokojeni raziskovalec  2022 - 2024  595 
8.  30275  dr. Damjan Hančič  Humanistika  Raziskovalec  2022 - 2024  176 
9.  54926  dr. Tomaž Ivešić  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2024  124 
10.  32577  dr. Jernej Letnar Černič  Pravo  Raziskovalec  2023 - 2024  565 
11.  23133  dr. Jelka Piškurić  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2024  126 
12.  30274  dr. Renato Podbersič  Zgodovinopisje  Vodja  2022 - 2024  562 
13.  30277  Neža Strajnar  Zgodovinopisje  Tehnični sodelavec  2022 - 2024  75 
14.  19987  dr. Matevž Tomšič  Politične vede  Raziskovalec  2022 - 2024  440 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2721  Študijski center za narodno spravo  Ljubljana  3325369000  3.894 
Povzetek
Cilj izvajanja programa „Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju v 20. stoletju« je na podlagi znanstvenih pravil in metodoloških principov zgodovinopisja raziskati temeljne značilnosti in različne oblike nasilja vseh treh totalitarnih režimov, ki so bili prisotni na slovenskih tleh, fašizma, nacionalsocializma in komunizma, ter tako prispevati k odkrivanju novih zgodovinskih dejstev in spoznanj na raziskovalnem področju. Neobhodno potrebno je bilo v raziskavo vključiti tudi Slovence zunaj meja današnje Slovenije, prvič zato, ker so se meje nasilno spreminjale, ker so se ljudje v različnih obdobjih zaradi nasilja umaknili na drugo stran, predvsem pa tudi zaradi velike povezanosti med Slovenci na vseh straneh meja. Sistematične kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin so se začele že v času habsburške monarhije in to predvsem na slovenskem Koroškem in Štajerskem, se nadaljevale med prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Tukaj je potrebno izpostaviti Primorsko in del Kranjske, ki sta po Rapalski pogodbi postali del Italije, pa seveda Slovence na Štajerskem in Koroškem, ki so postali del Avstrije. Kršitve pa so se stopnjevale v času druge svetovne vojne, ko imamo dve ravni dogajanja: okupacijo in upor proti njej ter revolucijo in upor proti tej, kar je sprožilo državljansko vojno. Po vojni so komunisti prevzeli oblast. Začelo se je z množičnimi poboji, vendar so se vršile kršitve človekovih pravic do osamosvojitve. Stopnjo realizacije zastavljenih ciljev raziskovalnega programa lahko ocenimo kot uspešno. S poglobljenim in z analitičnim raziskovanjem revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno ter z raziskovanjem različnih oblik nasilja komunističnega totalitarizma in kršenja človekovih pravic in svoboščin po koncu vojne smo opozorili na nekatere manj raziskane probleme. Že nekaj let poteka projekt »Revolucionarno nasilje« po posameznih pokrajinah. Izšlo je že 6 monografij, delo pa se nadaljuje. Posebno pozornost posvečamo koncu Avstro-Ogrske, koroškemu plebiscitu, preganjanju Judov, delovanju fašizma na Primorskem in v Ljubljanski pokrajini ter nacionalsocializmu, potem pa povojnemu komunističnemu režimu, tako letu 1945, sodstvu, preganjanju Katoliške cerkve in drugih nasprotnikov. Nova spoznanja prispevajo k razvoju zgodovinske stroke, raziskovalne rezultate pa predstavljamo tako strokovni kot širši javnosti, sodelujemo pa tudi s sorodnimi institucijami po Evropi. Dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej, predvsem vsebine, ki se nanašajo na najhujše oblike nasilja in kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, v zgodovinopisju in širše sprožajo številne polemike. Zato nova spoznanja in raziskovanje te problematike prispevajo k ideološko in politično neobremenjeni razpravi o dogajanju in procesih med drugo svetovno vojno in po njej ter vplivajo na zavest o nujnosti spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, predvsem z namenom, da se take kršitve ne bi več ponovile.
Pomen za razvoj znanosti
V dosedanjem času izvajanja raziskovalnega programa se je raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Tamare Griesser-Pečar uveljavila kot pomembno akademsko jedro, ki je uspešno izvedlo nekatere pionirske raziskave na področju proučevanja zgodovine totalitarnih režimov na Slovenskem, predvsem z vidika nasilja oz. kršenja človekovih pravic. V tem oziru lahko izpostavimo predvsem študije na področju proučevanja revolucionarnega nasilja med 2. svetovno vojno, saj je raziskovalna skupina začela s sistematično analizo tega fenomena po zaokroženih geografskih celotah. Izpostaviti velja tudi, da so člani programske skupine objavili tudi vrsto drugih referenčnih študij, npr. o usodi Judov na slovenskem etničnem ozemlju v 20. stoletju, o preganjanju Katoliške cerkve oz. katoličanov po koncu 2. svetovne vojne, o vsakdanjem življenju v času Jugoslavije ipd. Rezultate svojih raziskav so objavili v številnih domačih in tujih znanstvenih publikacijah ter jih predstavili na mednarodnih znanstvenih konferencah. Podaljšanje raziskovalnega programa nam bo po eni strani omogočilo nadaljevanje začetega raziskovalnega dela, po drugi pa nam bo tudi služilo kot osnova za nadaljnjo poglobitev znanstvenega delovanja, kar bo imelo pomembne rezultate za slovensko zgodovinopisje, tudi za njegovo vpetost v mednarodno znanstveno sfero. Rezultati raziskovalnega programa predstavljajo pomemben doprinos na različnih znanstvenih ravneh. Na prvem mestu je potrebno izpostaviti, da bodo v okviru raziskovalnega dela temeljito analizirani nekateri vidiki nasilja povezani s totalitarnimi režimi, ki jih doslej ni podrobneje obravnavalo niti slovensko niti mednarodno zgodovinopisje. To velja npr. za raziskave revolucionarnega nasilja na Dolenjskem in v Prekmurju, pa tudi za druge raziskovalne tematike, ki smo jih izpostavili. Raziskava teh tematik bo omogočila globlje in širše poznavanje in razumevanje problematike kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter posledično ustroj in delovanje totalitarizmov. Vzpostavila se bo bolj poglobljena slika o vzrokih kršenja človekovih pravic, o tem, katere skupine prebivalstva so bile podvržene tem ukrepom, pa tudi o posledicah kršitev na ravni individualnega, družbenega in političnega življenja. Izsledke raziskave bodo tisti člani programske skupine, ki delujejo tudi v visokem šolstvu, prenesli tudi v pedagoški proces. Na ta način bo prišlo do pomembnega transferja znanja k mlajšim generacijam zgodovinarjev. Po drugi strani pa raziskovanje totalitarizmov na Slovenskem zaradi specifičnega zgodovinskega razvoja tega ozemlja, kjer so se v 20. stoletju zvrstili vsi trije največji tipi totalitarnih režimov (italijanski fašizem, nemški nacionalsocializem in komunizem), ponuja številne raziskovalne priložnosti, ki po svoji relevantnosti presegajo zgolj lokalni nivo. Tako strukturirana zgodovina tega ozemlja namreč predstavlja idealno študijo primera, na kateri lahko apliciramo številne metodološke pristope, predvsem te povezane z primerjalno in transnacionalno zgodovino. Skozi primerjavo oblik kršenja človekovih pravic, ki so jih na istem ozemlju izvajali omenjeni totalitarni režimi, lahko pridobimo globlje razumevanje o njihovih podobnostih in razlikah. Prav tako velja tudi za transnacionalni pristop, saj prav preučevanje zgodovine totalitarizmov na Slovenskem dokazuje, da se pri pisanju zgodovine ne moremo držati nacionalnih ali današnjih državnih okvirov. Iz tega razloga sistematično in kompleksno analiziranje obeta tudi širši doprinos k teoriji in razvoju metodoloških pristopov. Skladno s tem v okviru programa nameravamo krepiti mednarodno sodelovanje z institucijami v Evropi, ki se ukvarjajo z raziskovanjem značilnosti totalitarnih sistemov. Že v okviru prejšnjega programa smo pridobili bilateralni projekt z raziskovalnim inštitutom Institut za savremenu istoriju iz Beograda (projekt »Slovenija in Srbija v Jugoslaviji: vsakdanjik med represijo in opozicijo«). V nadaljevanju nameravamo omenjeno sodelovanje še nadaljevati, pa tudi vzpostaviti nove strokovne stike preko bilateralnih projektov ter preko sodelovanja na mednarodnih znanstvenih konferencah in srečanjih. Na ta način bo prišlo do izmenjave raziskovalnih spoznanj in izkušenj, omogočilo pa nam bo tudi lažje publiciranje v tujih revijah ter nove možnosti za projektna sodelovanja. Končno bo na ta način slovenski prostor in slovensko zgodovinopisje vpeto v mednarodni znanstveni dialog. Izpostaviti moramo tudi to, da bomo posebno pozornost namenili tudi razširjanju programskega dela tudi v širši javnosti. Diseminacija programskih rezultatov med širšo publiko bo zagotovljena na različne načine. Med samim programom bodo rezultati redno plasirani v javnost s pomočjo nacionalnih in regionalnih medijev (npr. v obliki intervjujev in drugih oddaj na televiziji in radiu), kar je programska skupina uspešno prakticirala tudi v prejšnjih obdobjih financiranja, kot dokazujejo poročila. Poleg tega načrtujemo tudi predstavitev programskih rezultatov v obliki javnih predavanj in organizaciji okroglih miz. Na ta način bodo raziskovalne dejavnosti in rezultati raziskovalnega programa dostopni širši javnosti, kar bo prispevalo k bolj poglobljenemu družbenemu dialogu.
Pomen za razvoj Slovenije
Prijavljeni raziskovalni program bo imel tudi pomembne družbeno-kulturne učinke. Ti se bodo kazali na različne načine. Najprej velja izpostaviti, da bo na ta način pripomogel k tesnejši povezavi med akademsko in ne-akademsko sfero. Poleg tega se vpetost znanstvenih rezultatov programa v sodobne družbene razprave kaže še posebno koristna iz vidika raziskovalne tematike, saj tema kršitev človekovih pravic naslavlja aktualna družbena vprašanja, s katerimi se slovenski kulturni prostor sooča že vrsto let. Nerazčiščen odnos do preteklosti močno obremenjuje slovenski javni prostor in prispeva k vedno očitnejši polarizaciji družbe. Rešitev tega problema ni v zamolčevanju neprijetnih vidikov preteklosti, temveč v dvigu ravni družbenega diskurza, kjer lahko pomembno vlogo odigra prav neobremenjen zgodovinski pristop. Rezultati raziskav programske skupine prispevajo k ideološko in politično neobremenjeni razpravi o dogajanju in procesih med drugo svetovno vojno in po njej ter vplivajo na zavest o nujnosti spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, predvsem z namenom, da se take kršitve ne bi več ponovile.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno