Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Nasilje komunističnega totalitarizma v Sloveniji 1941-1990

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   
5.05.00  Družboslovje  Pravo   

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  19078  dr. Mateja Čoh Kladnik  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2012  176 
2.  34641  dr. Tamara Griesser Pečar  Zgodovinopisje  Vodja  2011 - 2012  592 
3.  30275  dr. Damjan Hančič  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2012  176 
4.  30276  Marta Milena Keršič  Zgodovinopisje  Tehnični sodelavec  2009 - 2011  270 
5.  10163  dr. Milko Mikola  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2010  106 
6.  30274  dr. Renato Podbersič  Zgodovinopisje  Tehnični sodelavec  2009 - 2012  554 
7.  30277  Neža Strajnar  Zgodovinopisje  Tehnični sodelavec  2009 - 2012  74 
8.  32969  dr. Andreja Valič Zver  Zgodovinopisje  Tehnični sodelavec  2011 - 2012  374 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2721  Študijski center za narodno spravo  Ljubljana  3325369000  3.848 
Pomen za razvoj znanosti
Obravnavanje problematike komunističnega nasilja v Sloveniji je bilo doslej v slovenskem zgodovinopisju močno zapostavljeno, saj so se s tem ukvarjali le posamezni zgodovinarji. Poleg tega pa se je neodvisna znanstvena raziskava komunističnega režima začela sorazmerno pozno. Študijski center za narodno spravo si je zastavil kot prioritetno nalogo pristopiti k proučevanju te problematike sistematično ter tako prispevati k odkrivanju novih zgodovinskih dejstev na tem področju. Regionalne študije, ki izhajajo v zbirki »Totalitarizmi – vprašanja in izzivi« – dve za medvojni čas sta bili že objavljeni (Primorska, Gorenjska), na drugih se že dela oz. so načrtovane – bodo pripomogle k boljšemu pregledu vojnega in povojnega časa an slovenskem ozemlju oz. v Republiki Sloveniji. Na programu so bile tudi študije o stanju različnih verskih skupnosti v povojnem času in seveda razprave o totalitarnih strukturah in načinih kršitev človekovih pravic, kot tudi objava posameznih značilnih primerov. Objavljenih je bilo več dokumentov in pričevanj o različnih kršitvah temeljnih človekovih pravic, dopolnjevali pa smo tudi podatkovno bazo o političnih obsojencih v Sloveniji po koncu druge svetovne vojne. S tem programska skupina prispeva k boljšemu dostopu do informacij o totalitarnih strukturah in vzrokih kršitev človekovih pravic in svoboščin, kar je posebno pomembno za nadaljnje znanstvene raziskave. Rezultati raziskovalnega dela so bili predstavljeni na domačih in mednarodnih konferencah, na katerih so sodelovali znanstveniki iz Slovenije in drugih evropskih držav. Prispevki so bili objavleni v že omenjeni zbirki »Totalitarizmi – vprašanja in izzivi«. Potekale šeso okrogle mize, na katerih so strokovnjaki različnih izkupenj in mnenj obravnavali pereča vprašanja totalitarne preteklosti. Take odprte diskusije so za znanstveno delo tudi zelo pomembne
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje značilnosti komunističnega totalitarizma je odprlo več novih raziskovalnih vprašanj glede značilnosti totalitarnih sistemov in pojavov na splošno. To predstavlja temelje za nadaljnje raziskovanje in odpira širok prostor za razpravo in soočanje različnih stališč o značilnostih komunističnega totalitarizma. S tega vidika je velik pomen izvajanja raziskovalnega programa v tem, da razprava o značilnostih komunističnega totalitarizma ni omejena samo na slovenski prostor, ampak je in bo tudi v prihodnje umeščena v širši evropski prostor. To se kaže v sodelovanju s sorodnimi institucijami v Evropi, ki se ukvarjajo z raziskovanjem značilnosti totalitarnih sistemov in pojavov ter v sodelovanju na domačih in mednarodnih konferencah in srečanjih. Z novimi spoznanji oziroma ugotovitvami smo seznanjali tako strokovno kot širšo javnost. Člani programske skupine so sodelovali tudi pri organizaciji in izvedbi drugih prireditev, tako mednarodne razstave z naslovom »Totalitarizmi v Evropi«, ter na različne načine seznanjali z dosežki tudi širšo javnost. Organizirali so okrogle mize in predavanja ter aktivno sodelovali pri obeležitvah 23. avgusta kot vseevropskega dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov. Nova spoznanja in dejstva so pomembna v izobraževalnem in vzgojnem procesu, saj na eni strani prispevajo k prepoznavanju značilnosti in temeljnih razlik med totalitarnimi sistemi ter demokracijo, po drugi strani pa vplivajo na zavest o nujnosti spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, predvsem z namenom, da se take kršitve ne bi več ponovile. SCNR zbira pričevanja in družinske zgodbe, ker so pomemben vir pri raziskovanju polpretekle zgodovine. Nasilje komunističnega totalitarizma je posameznikom in celim družbenim skupinam povzročilo težke krivice, ki jih je Republika Slovenija dolžna popraviti. Številne kršitve temeljnih človekov pravic predvsem po koncu druge svetovne vojne kot tudi posledice izvajanja totalitarnih ukrepov še vedno niso dovolj raziskane. Zato daje zasnova raziskovalnega programa "Nasilje komunističnega totalitarizma v Sloveniji 1941-1990" osnovo za popravo krivic, možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije ter dosego narodne sprave. Nova spoznanja in dejstva so pomembna za izobraževalni in vzgojni proces, saj vplivajo tako na zavest šolajoče mladine o nujnosti spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin kot tudi na spoznanje o nujnosti narodne sprave, predvsem z namenom, da se takšne kršitve ne bi več ponovile. Vse to in seznanjanje širše javnosti z novimi ugotovitvami o nasilju totalitarizmov pa vpliva tudi na razvoj nacionalne kulturne dediščine in nacionalne identitete. Poznavanje lastne zgodovine ter seznanjanje širše javnosti z novimi ugotovitvami o značilnostih in različnih oblikah nasilja totalitarnih sistemov, predvsem komunističnega totalitarizma, pa vpliva tudi na razvoj nacionalne identitete in nacionalne kulturne dediščine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno