Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Subjektivna kognitivna pritožba: definicija entitete in določanje napovednih markerjev zanapredovanje v blago kognitivno motnjo in demenco

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
B640  Biomedicinske vede  Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
subjektivna kognitivna pritožba, nevrodegenerativne bolezni, multimodalne raziskave, EEG, MR, analiza ravnotežja in hoje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  34576  dr. Rok Berlot  Nevrobiologija  Raziskovalec  2017 - 2020  100 
2.  33621  dr. Jurij Bon  Psihiatrija  Raziskovalec  2017 - 2020  168 
3.  34774  dr. Gregor Brecl Jakob  Nevrobiologija  Raziskovalec  2017 - 2020  71 
4.  30960  dr. Anja Čuš  Nevrobiologija  Raziskovalec  2017 - 2020  33 
5.  30915  dr. Dejan Georgiev  Nevrobiologija  Raziskovalec  2017 - 2020  216 
6.  28624  dr. Milica Gregorič Kramberger  Nevrobiologija  Raziskovalec  2017 - 2020  255 
7.  30072  dr. Maja Kojović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2017 - 2020  132 
8.  21239  dr. Blaž Koritnik  Medicina  Raziskovalec  2017 - 2020  275 
9.  50304  Aleksij Kraljič  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2018 - 2020  15 
10.  53654  dr. Katarina Marjanovič  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2019 - 2020  22 
11.  38946  Andraž Matkovič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2017 - 2020  53 
12.  52729  Tjaša Mlinarič  Interdisciplinarne raziskave  Tehnični sodelavec  2019 - 2020 
13.  39010  Ruben Perellon Alfonso  Nevrobiologija  Raziskovalec  2017 - 2018 
14.  05380  dr. Zvezdan Pirtošek  Nevrobiologija  Vodja  2017 - 2020  748 
15.  37430  dr. Vida Ana Politakis  Psihologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2020  27 
16.  17893  dr. Grega Repovš  Psihologija  Raziskovalec  2017 - 2020  490 
17.  36162  dr. Anka Slana Ozimič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2017 - 2020  126 
18.  15442  dr. Maja Trošt  Nevrobiologija  Raziskovalec  2017 - 2020  460 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.706 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.224 
Povzetek
Kognitivne motnje in z njimi povezane bolezni predstavljajo pomemben družbeni in javnozdravstveni problem. Prizadevanja za razvoj učinkovitih zdravil vključujejo zgodnjo diagnostiko, ki lahko obenem poda pomembne informacije tudi pacientu in njegovi družini. Starejši posamezniki s subjektivno kognitivno pritožbo (subjektivnim občutkom, da jim kognitivne sposobnosti upadajo) so populacija, na katero obračamo pozornost šele v zadnjem času. Diagnostično jih razumemo kot del normalne populacije, ker na formalnih testih ne dosegajo veljavnih kliničnih in nevropsiholoških kriterijev za objektivni začetni kognitivni upad, vendar vemo, da jih bo del postopoma napredoval v demenco. Subjektivna kognitivna pritožba (SKP) tako predstavlja najzgodnejše obdobje, ko se kognitivni upad zazna, zato opredeljuje klinično relevantno populacijo, ki bi zahtevala zgodnejšo identifikacijo in diagnostiko tistih posameznikov, ki imajo večje tveganje za napredovanje v demenco.   Malo vemo o patoloških mehanizmih zgodnjega kognitivnega upada, kompenzatornih mehanizmih, ki verjetno prispevajo k ohranjanju kognitivnih sposobnosti in mehanizmih uvida posameznika v upadanje lastnih sposobnosti. Raziskave, opravljene do sedaj, so se primarno posvečale opredelitvi te populacije in njenem longitudinalnem spremljanju, s čimer so dokazali, da SKP lahko predstavlja predklinično obdobje Alzheimerjeve demence. V predlagani raziskavi nameravamo uporabiti multimodalni pristop, s katerim bi natančneje opredelili strukturne in funkcijske spremembe, ki se pojavljajo pri SKP, s posebnim poudarkom na nevropsiholoških preizkusih in opredelitvi sprememb v delovanju porazdeljenih možganskih omrežij. Želimo ugotoviti zgodnje patološke spremembe in morebitne kompenzatorne mehanizme, ki vzdržujejo objektivno še normalno raven kognitivnih sposobnosti. S kombinacijo različnih metodoloških pristopov bi radi razvili tudi nove vedenjske in nevrofiziološke označevalce, specifične za zgodnji kognitivni upad. Uporabili bomo nevropsihološke teste, ki lahko opredelijo to populacijo in slikovne metode, ki lahko zaznajo strukturne in funkcijske spremembe. Dodatno bomo uporabili tudi napredne metode testiranja hoje in ravnotežja, ki lahko izboljšajo specifičnost napovednih označevalcev, saj sta tudi hoja in ravnotežje subtilno spremenjena v zgodnjih obdobjih kognitivnega upada.   V raziskavi bi uporabili trenutno najbolj napredne metode za preučevanje strukturne in funkcijske konektivnosti v možganskih omrežjih. Izvedli bomo prospektivno primerjalno raziskavo starejših posameznikov s SKP in po starosti izenačenih zdravih kontrolnih preiskovancev, v obdobju dveh let in pol. Opravili bodo klinične in nevropsihološke teste, analizo ravnotežja in hoje, kvantitativno EEG snemanje, ter strukturno in funkcijsko magnetnoresonančno snemanje. Kot del preiskav bomo uporabili tudi naš nedavno razviti eksperimentalni test fleksibilne kognitivne kontrole. Predlagana raziskava bi pomembno izboljšala naše razumevanje koncepta SKP ter mehanizmov, ki vplivajo na nastanek in razvoj zgodnjega kognitivnega upada. Rezultati bi bili relevatni za bolnike in njihove skrbnike, omogočili bi jim bolj informirane odločitve ob načrtovanju svoje prihodnosti. Pridobili bi tudi pomembne podatke za načrtovanje nadaljnjih raziskav terapevtskih pristopov, ki so v sedanjem trenutku omejene zaradi težav pri definiranju ciljne populacije starostnikov. Odprli bi vrata preventivnim in ne-farmakološkim oblikam zdravljenja, kot sta kognitivni trening in neinvazivno stimuliranje možganov.   Naša predlagana raziskava o SKP je prva, ki ponuja ambiciozno prospektivno spremljanje večjega vzorca preiskovancev, z uporabo nevrofizioloških označevalcev, ki bi bili potencialno uporabni tudi za spremljanje bolj napredovalih oblik kognitivnega upada v drugih obdobjih nevrodegenerativnih bolezni. Predlagani načini analiziranja podatkov pomenijo tudi pomemben napredek na področju analiz nevrofizioloških signalov in zato lahko omogočijo napredek
Pomen za razvoj znanosti
Koncept subjektivne kognitivne pritožbe (SKP) je lahko pomemben mejnik v preventivi in zgodnji diagnostiki kognitivnega upada. Rezultati bi bili pomembni za javni zdravstveni sistem, usmerjanje aktivnosti zgodnje diagnostike demence, načrtovanje obravnave v zdravstvenem sistemu, na domu ali v socialno varstvenih ustanovah. Opredelitev oseb s SKP odpira tudi vrata za preventivno terapevtsko dejavnost, še posebej nemedikamentozne pristope (kognitivni trening, biološko stimuliranje možganov). Rezultati bi bili pomembni za negovalce, skrbnike in družine, da se lahko pripravijo na izzive skrbi za obolele svojce. Naša predlagana raziskava SKP je prva, ki ponuja ambiciozno prospektivno opazovanje na večjem vzorcu, z uporabo nevrofizioloških markerjev, ki so potencialno uporabni tudi za hitro in ponovljivo sledenje napredovanja kognitivnega upada v kasnejših obdobjih bolezni. Uporabljene metode omogočajo tudi napredek na področju analize različnih nevrofizioloških signalov in s tem napredek na področju razumevanja bazičnega delovanja možganov.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagana raziskava bi pomembno izboljšala naše razumevanje koncepta SKP ter mehanizmov, ki vplivajo na nastanek in razvoj zgodnjega kognitivnega upada. Rezultati bi bili relevatni za bolnike in njihove skrbnike, omogočili bi jim bolj informirane odločitve ob načrtovanju svoje prihodnosti. Pridobili bi tudi pomembne podatke za načrtovanje nadaljnjih raziskav terapevtskih pristopov, ki so v sedanjem trenutku omejene zaradi težav pri definiranju ciljne populacije starostnikov. Odprli bi vrata preventivnim in ne-farmakološkim oblikam zdravljenja, kot sta kognitivni trening in neinvazivno stimuliranje možganov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno