Projekti / Programi
Razvoj, testiranje in ovrednotenje avtonomnega inteligentnega ter prilagodljivega e-učnega okolja za dvig informacijske pismenosti mladostnikov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S281 |
Družboslovje |
Računalniško podprto izobraževanje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
informacijska pismenost, e-učenje, mladostniki, avtonomni inteligentni sistem, IKT, vrednotenje
Raziskovalci (13)
Organizacije (5)
Povzetek
Termin digitalni domorodci (digital natives)označuje generacije rojene med ali po vpeljavi IKT v dnevna opravila, ter jih ločuje od »digitalnih imigrantov«, ki so se rodili v obdobju pred tem. Za digitalne domorodce velja predpostavka, da obvladujejo znanja in spretnosti, ki jim omogočajo upravljanje z orodji IKT na »naravni« način, kar naj bi pomenilo, da so sposobni poiskati, izbrati ter ovrednotiti najdene podatke (dokumente) ter da se etično in varno obnašajo v kibernetskem prostoru. Iz objavljenih študij vemo, da v resnici obstaja le šibka povezava, med digitalnim domorodstvom ter informacijsko pismenostjo, ki je prepoznana za eno od ključnih kompetenc 21. stoletja.
Da bi presegli to stanje, je bil pripravljen projekt za razvoj avtonomnega inteligentnege ter prilagodljivega e-učnega sistema (AIPES) z nalogami in vajami za dvig informacijske pismenosti mladostnikov. Sistem je zasnovan na način, da omogoča tako delo z učiteljem v razredu kot spletno samoizobraževanje.
Cilji raziskav in razvojnega dela v triletnem projektu so:
DS1: Razvoj, testiranje in ovrednotenje testa informacijske pismenosti za mladostnike (ILT-A).
Rezultat 1: Nov test informacijske pismenosti (ILT-A) za ocenjevanje znanja/spretnosti mladostnikov. Test lahko uporabljajo šole ali posamezniki za določanje splošne ravni IP v populaciji mladostnikov (digitalnih domorodcev), ali pa za evidentiranje pomanjkljivega znanja posameznih vsebinskih sklopov IP in/ali kognitivnih stopenj IP. V okviru predlaganega projekta bo test ILT-A izhodišče za nadaljnji razvoj gradiv in nalog, ki bodo upoštevali rezultate testiranja (1. članek z visokim faktorjem vpliva).
DS2: Razvoj, testiranje in ovrednotenje testa informacijske pismenosti za izobraževalce (ILT-E).
Rezultat 2: Nov test informacijske pismenosti (ILT-E) za ocenjevanje IP izobraževalcev – učiteljev in profesorjev (večinoma digitalnih priseljencev). Test bo pomagal oceniti raven IP izobraževalcev in prepoznati področja IP, za katera bi morda bilo potrebno dodatno usposabljanje (2. članek z visokim faktorjem vpliva).
DS3: Razvoj, testiranje in ovrednotenje vprašalnika za identifikacijo zunanjih in osebnih dejavnikov, ki vplivajo na informacijsko pismenost mladostnikov in njihovih učiteljev (ILQ-FAC-a in ILQ-FAC-t).
Rezultat 3: Razvit bo nov vprašalnik (ILQ-FAC) za identifikacijo zunanjih in osebnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na informacijsko pismenost mladostnikov. Testiran in ovrednoten vprašalnik bi lahko vplival na pripravo ustreznih strategij za intervencije k dvigu informacijske pismenosti mladostnikov. Drugi vid uporabe je možnost uporabe rezultatov kot prediktorjev drugih študij (3. članek z visokim faktorjem vpliva).
DS4: Razvoj, testiranje in ovrednotenje izobraževalnih aktivnosti (nalog) za dvig informacijske pismenosti mladostnikov ter spremljajoči materiali za učitelje.
Rezultat 4: Testirane in ovrednotene naloge za dvig kakovosti informacijske pismenosti mladostnikov bodo vgrajene v AIPES ter namenjene šolam (izobraževalcem) in drugim izobraževalnim ustanovam ter samoizobraževanju (4. članek z visokim faktorjem vpliva).
DS5: Razvoj, testiranje in ovrednotenje avtonomnega inteligentnega ter prilagodljivega e-učnega okolja z nalogami in vajami za dvig informacijske pismenosti mladostnikov.
Rezultat 5:Testiran in ovrednoten avtonomni inteligentni ter prilagodljiv sistem za e-učenje (5. članek z visokim faktorjem vpliva)
Po našem najboljšem vedenju nam ni uspelo identificirati podobnega inteligentnega sistema za promocijo in učenje informacijske pismenosti.
Dve univerzi (štiri fakultete) ter ena visokošolska organizacija so bile vključene v pripravo projekta. Projektni tim sestavlja skupina enajstih izkušenih ter mladih prodornih raziskovalcev. O kakovosti skupine priča podatek, da je kar sedem raziskovalcev objavilo rezultate raziskav v revijah A'' in vsi v revijah A'.
Pomen za razvoj znanosti
Originalnost pričakovanih rezultatov projekta
Kljub intenzivnemu iskanju ter po našem najboljšem vedenju, nam ni uspelo identificirati integriranega sistema, ki bi povezoval identifikacijo (diagnozo) nivoja informacijske pismenosti na nivoju srednjih šol (za pregled glejte Boh Podgornik et al., 2016) ter avtonomnega inteligentnega in adaptivnega e-učnega okolja za izboljšavo informacijske pismenosti mladostnikov. Prednost našega sistema prepoznamo v njegovi fleksibilnosti pri vključevanju v delo v razredu ter kot okolje za samoučenje. Čeprav so bili nekateri sestavni deli sistema že razviti (npr. Dolenc & Aberšek, 2015), bodo rezultati novi in originalni tako na teoretičnem področju kot v praktični uporabnosti.
V projektu razviti testi in vprašalniki bodo sledili zadnjemu Okviru za informacijsko pismenost v visokošolskem izobraževanju (ACRL, 2016). Okvir do sedaj še ni bil operacionaliziran v primerne naloge in vaje, zato bodo razviti inštrumenti (dva testa in vprašalnik) absolutna novost na tem področju. Dodana vrednost bo še, adaptacija in prireditev standardov za preduniverzitetni nivo.
Pomen za razvoj Slovenije
V zadnjih mesecih smo bili priča dvema odmevnimanovicama(npr Nature, the Guardian). Prva novica je bila, da so v Oxford Dictionaries poimenovali besedo poresnica (post-truth) za besedo leta 2016. Druga novice je bila z Univerze Stanvord. Ugotovili so, da večina študentov, vključenih v študijo, ni bila zmožna razlikovati resničnih od ponarejenih novic. Obe novici sta javno objavljeno zanikanje splošno sprejetega vedenja, da so t.i. digitalni domorodci, torej tisti, ki so bili rojeni v digitalni svet, že zaradi splošne prisotnosti in uporabe digitalnih medijev, tudi že hkrati računalniško, digitalno, medijsko in informacijsko pismeni. Nič ne more biti bolj zmotno, kot ta ugotovitev. Če je želja družbe, da bi opremila svoje državljane s t.i. kompetencami 21. stoletja ter digitalno, medijsko in informacijsko pismenostjo, kot del teh kompetenc, je nujno potrebno mladim, da te kompetence tudi pridobijo, tako na formalni, kot na neformalni način. Prav temu je ta projekt tudi namenjen.
Namen projekta je trojen. Na prvem, indikativnem nivoju, bi bili razviti testi in vprašalniki, ki bi omogočali na indikativnem, formativnem in sumativnem nivoju identifikacijo preverjanje nivojev informacijske pismenosti mladostnikov ter njihovih izobraževalcev. Na drugem, operativnem, nivoju bi lahko z nalogami, razvitimi v projektu, omogočili mladim, da pridobijo ustrezne spretnosti informacijskle pismenosti ter popravijo obstoječe napačne predstave. Na tretjem - tranformativnem - nivoju bi združili spoznanja prvih dveh nivojev v avtonomni, inteligentni in adaptivni sistem, s katerim bi omogočili formalno in neformalno izobraževanje k informacijski pismenosti.
Inteligentni sistem, z uporabo najsodobnejših inovativnih rešitev, v skladu z zadnjimi dosežki na področjih inteligentnega računalništva, bibliotekarstva, izobraževanja ter družbenih znanosti, bi bilo mogoče neposredno uporabiti v vseh izobraževalnih inštitucijah za mladostnike. Hkrati pa bi omogočal samoizobraževanje tako mladostnikom, kot tudi drugim, ki bi želeli pridobiti ustrezna znanja. Prav tako je mogoče upoti le posamezne dele sistema in jih vgraditi v naprednejše rešitve.
Višji nivoji informacijske pismeniosti pa so lahko boljša osnova za napredek mladih, tako v nadaljnjem šolanju, na njihovi profesionalni poti, ter njihovem delovanju kot državljanov, vse na osnovi najboljših možnih imacij, ki jih lahko pridobijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
