Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Razvoj, testiranje in ovrednotenje avtonomnega inteligentnega ter prilagodljivega e-učnega okolja za dvig informacijske pismenosti mladostnikov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   

Koda Veda Področje
S281  Družboslovje  Računalniško podprto izobraževanje 

Koda Veda Področje
5.03  Družbene vede  Izobraževanje 
Ključne besede
informacijska pismenost, e-učenje, mladostniki, avtonomni inteligentni sistem, IKT, vrednotenje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08784  dr. Tomaž Bartol  Informacijska znanost in bibliotekarstvo  Raziskovalec  2017 - 2020  279 
2.  04566  dr. Bojana Boh Podgornik  Kemija  Raziskovalec  2017 - 2020  832 
3.  30389  dr. Marko Divjak  Psihologija  Raziskovalec  2018 - 2020  115 
4.  34483  dr. Kosta Dolenc  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2017 - 2020  145 
5.  12090  dr. Danica Dolničar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2017 - 2020  179 
6.  11064  dr. Marjan Heričko  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2017 - 2020  907 
7.  36086  dr. Sašo Karakatič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2017 - 2020  156 
8.  16304  dr. Vili Podgorelec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2017 - 2020  480 
9.  32733  dr. Miro Puhek  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2017 - 2020  66 
10.  13962  dr. Andrej Šorgo  Vzgoja in izobraževanje  Vodja  2017 - 2020  768 
11.  31097  dr. Andreja Špernjak  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2017 - 2020  180 
12.  38291  Natalija Špur  Biologija  Raziskovalec  2017  45 
13.  23392  dr. Boštjan Šumak  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2017 - 2020  311 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.832 
2.  0796  Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko  Maribor  5089638003  27.595 
3.  1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta  Ljubljana  1627074  19.782 
4.  2414  Doba Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor  Maribor  1934511  3.508 
5.  2547  Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko  Maribor  5089638051  18.072 
Povzetek
Termin digitalni domorodci (digital natives)označuje generacije rojene med ali po vpeljavi IKT v dnevna opravila, ter jih ločuje od »digitalnih imigrantov«, ki so se rodili v obdobju pred tem. Za digitalne domorodce velja predpostavka, da obvladujejo znanja in spretnosti, ki jim omogočajo upravljanje z orodji IKT na »naravni« način, kar naj bi pomenilo, da so sposobni poiskati, izbrati ter ovrednotiti najdene podatke (dokumente) ter da se etično in varno obnašajo v kibernetskem prostoru. Iz objavljenih študij vemo, da v resnici obstaja le šibka povezava, med digitalnim domorodstvom ter informacijsko pismenostjo, ki je prepoznana za eno od ključnih kompetenc 21. stoletja. Da bi presegli to stanje, je bil pripravljen projekt za razvoj avtonomnega inteligentnege ter prilagodljivega e-učnega sistema (AIPES) z nalogami in vajami za dvig informacijske pismenosti mladostnikov. Sistem je zasnovan na način, da omogoča tako delo z učiteljem v razredu kot spletno samoizobraževanje. Cilji raziskav in razvojnega dela v triletnem projektu so: DS1: Razvoj, testiranje in ovrednotenje testa informacijske pismenosti za mladostnike (ILT-A). Rezultat 1: Nov test informacijske pismenosti (ILT-A) za ocenjevanje znanja/spretnosti mladostnikov. Test lahko uporabljajo šole ali posamezniki za določanje splošne ravni IP v populaciji mladostnikov (digitalnih domorodcev), ali pa za evidentiranje pomanjkljivega znanja posameznih vsebinskih sklopov IP in/ali kognitivnih stopenj IP. V okviru predlaganega projekta bo test  ILT-A izhodišče za nadaljnji razvoj gradiv in nalog, ki bodo upoštevali rezultate testiranja (1. članek z visokim faktorjem vpliva). DS2: Razvoj, testiranje in ovrednotenje testa informacijske pismenosti za izobraževalce (ILT-E). Rezultat 2: Nov test informacijske pismenosti (ILT-E) za ocenjevanje IP izobraževalcev – učiteljev in profesorjev (večinoma digitalnih priseljencev). Test bo pomagal oceniti raven IP izobraževalcev in prepoznati področja IP, za katera bi morda bilo potrebno dodatno usposabljanje (2. članek z visokim faktorjem vpliva). DS3: Razvoj, testiranje in ovrednotenje vprašalnika za identifikacijo zunanjih in osebnih dejavnikov, ki vplivajo na informacijsko pismenost mladostnikov in njihovih učiteljev (ILQ-FAC-a in ILQ-FAC-t). Rezultat 3: Razvit bo nov vprašalnik (ILQ-FAC) za identifikacijo zunanjih in osebnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na informacijsko pismenost mladostnikov. Testiran in ovrednoten vprašalnik bi lahko vplival na pripravo ustreznih strategij za intervencije k dvigu informacijske pismenosti mladostnikov. Drugi vid uporabe je možnost uporabe rezultatov kot prediktorjev drugih študij (3. članek z visokim faktorjem vpliva). DS4: Razvoj, testiranje in ovrednotenje izobraževalnih aktivnosti (nalog) za dvig informacijske pismenosti mladostnikov ter spremljajoči materiali za učitelje. Rezultat 4: Testirane in ovrednotene naloge za dvig kakovosti informacijske pismenosti mladostnikov bodo vgrajene v AIPES ter namenjene šolam (izobraževalcem) in drugim izobraževalnim ustanovam ter samoizobraževanju (4. članek z visokim faktorjem vpliva). DS5: Razvoj, testiranje in ovrednotenje avtonomnega inteligentnega ter prilagodljivega e-učnega okolja z nalogami in vajami za dvig informacijske pismenosti mladostnikov. Rezultat 5:Testiran in ovrednoten avtonomni inteligentni ter prilagodljiv sistem za e-učenje (5. članek z visokim faktorjem vpliva)  Po našem najboljšem vedenju nam ni uspelo identificirati podobnega inteligentnega sistema za promocijo in učenje informacijske pismenosti. Dve univerzi (štiri fakultete) ter ena visokošolska organizacija so bile vključene v pripravo projekta. Projektni tim sestavlja skupina enajstih izkušenih ter mladih prodornih raziskovalcev. O kakovosti skupine priča podatek, da je kar sedem raziskovalcev objavilo rezultate raziskav v revijah A'' in vsi v revijah A'.
Pomen za razvoj znanosti
Originalnost pričakovanih rezultatov projekta Kljub intenzivnemu iskanju ter po našem najboljšem vedenju, nam ni uspelo identificirati integriranega sistema, ki bi povezoval identifikacijo (diagnozo) nivoja informacijske pismenosti na nivoju srednjih šol (za pregled glejte Boh Podgornik et al., 2016) ter avtonomnega inteligentnega in adaptivnega e-učnega okolja za izboljšavo informacijske pismenosti mladostnikov. Prednost našega sistema prepoznamo v njegovi fleksibilnosti pri vključevanju v delo v razredu ter kot okolje za samoučenje. Čeprav so bili nekateri sestavni deli sistema že razviti (npr. Dolenc & Aberšek, 2015), bodo rezultati novi in originalni tako na teoretičnem področju kot v praktični uporabnosti. V projektu razviti testi in vprašalniki bodo sledili zadnjemu Okviru za informacijsko pismenost v visokošolskem izobraževanju (ACRL, 2016). Okvir do sedaj še ni bil operacionaliziran v primerne naloge in vaje, zato bodo razviti inštrumenti (dva testa in vprašalnik) absolutna novost na tem področju. Dodana vrednost bo še, adaptacija in prireditev standardov za preduniverzitetni nivo.
Pomen za razvoj Slovenije
V zadnjih mesecih smo bili priča dvema odmevnimanovicama(npr Nature, the Guardian). Prva novica je bila, da so v Oxford Dictionaries poimenovali besedo poresnica (post-truth) za besedo leta 2016. Druga novice je bila z Univerze Stanvord. Ugotovili so, da večina študentov, vključenih v študijo, ni bila zmožna razlikovati resničnih od ponarejenih novic. Obe novici sta javno objavljeno zanikanje splošno sprejetega vedenja, da so t.i. digitalni domorodci, torej tisti, ki so bili rojeni v digitalni svet, že zaradi splošne prisotnosti in uporabe digitalnih medijev, tudi že hkrati računalniško, digitalno, medijsko in informacijsko pismeni. Nič ne more biti bolj zmotno, kot ta ugotovitev. Če je želja družbe, da bi opremila svoje državljane s t.i. kompetencami 21. stoletja ter digitalno, medijsko in informacijsko pismenostjo, kot del teh kompetenc, je nujno potrebno mladim, da te kompetence tudi pridobijo, tako na formalni, kot na neformalni način. Prav temu je ta projekt tudi namenjen.   Namen projekta je trojen. Na prvem, indikativnem nivoju, bi bili razviti testi in vprašalniki, ki bi omogočali na indikativnem, formativnem in sumativnem nivoju identifikacijo preverjanje nivojev informacijske pismenosti mladostnikov ter njihovih izobraževalcev. Na drugem, operativnem, nivoju bi lahko z nalogami, razvitimi v projektu, omogočili mladim, da pridobijo ustrezne spretnosti informacijskle pismenosti ter popravijo obstoječe napačne predstave. Na tretjem - tranformativnem - nivoju bi združili spoznanja prvih dveh nivojev v avtonomni, inteligentni in adaptivni sistem, s katerim bi omogočili formalno in neformalno izobraževanje k informacijski pismenosti.   Inteligentni sistem, z uporabo najsodobnejših inovativnih rešitev, v skladu z zadnjimi dosežki na področjih inteligentnega računalništva, bibliotekarstva, izobraževanja ter družbenih znanosti, bi bilo mogoče neposredno uporabiti v vseh izobraževalnih inštitucijah za mladostnike. Hkrati pa bi omogočal samoizobraževanje tako mladostnikom, kot tudi drugim, ki bi želeli pridobiti ustrezna znanja. Prav tako je mogoče upoti le posamezne dele sistema in jih vgraditi v naprednejše rešitve. Višji nivoji informacijske pismeniosti pa so lahko boljša osnova za napredek mladih, tako v nadaljnjem šolanju, na njihovi profesionalni poti, ter njihovem delovanju kot državljanov, vse na osnovi najboljših možnih imacij, ki jih lahko pridobijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno