Projekti / Programi
Integracija mobilnih naprav v anketno raziskovanje v družboslovju: Razvoj celostnega metodološkega pristopa
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S274 |
Družboslovje |
Raziskovalna metodologija v znanosti |
Koda |
Veda |
Področje |
5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
anketna metodologija, mobilne spletne ankete, kakovost podatkov, senzorski podatki, mobilne tehnologije
Raziskovalci (16)
Organizacije (3)
Povzetek
Projekt naslavlja integracijo mobilnih naprav v anketno raziskovanje, ki je en izmed najbolj obetavnih razvojnih trendov v anketni metodologiji. Mobilne spletne ankete, ki so izdelane za izpolnjevanje na pametnih telefonih in tabličnih računalnikih, ponujajo možnosti za izboljšanje anketnega zbiranja podatkov v smislu dostopa do udeležencev raziskav in razširitve anketnih odgovorov z uporabo specifičnih funkcionalnosti mobilnih naprav (npr. fotografiranje, snemanje zvoka in skeniranje črtnih kod). Omogočajo tudi integracijo podatkov iz senzorjev, vgrajenih v mobilne naprave, in s tem poglobljen uvid v posameznikovo lokacijo, gibanje, aktivnost, okolje in podobno. Vendar pa ostaja v družboslovnih znanostih izkoriščanje teh potencialov razpršeno in omejeno.
Projekt bo združeval vrsto metod za izvedbo raziskovanja v naslednjih smereh:
Evalvacija problema reprezentativnosti v mobilnih spletnih anketah. Analizirali bomo značilnosti uporabnikov mobilnih naprav za razumevanje populacijskih skupin, ki so primerne za proučevanje z mobilnimi spletnimi anketami. Nato bomo evalvirali pripravljenost za sodelovanje v mobilnih spletnih anketah ter različne ukrepe za njeno izboljšanje, predvsem ob zbiranju senzorskih podatkov iz mobilnih naprav.
Elaboracija načel oblikovanja mobilnih spletnih vprašalnikov. Sistematično bomo proučili probleme predstavitve vprašalnikov na mobilnih naprav, ki zahtevajo ustrezne prilagoditve za zagotavljanje kakovosti odgovorov in primerljivosti s spletnimi vprašalniki za osebne računalnike. Osredotočili se bomo tudi na metodološko ustreznost razširitev anketnih odgovorov s fotografiranjem in drugimi funkcionalnostmi mobilnih naprav.
Vrednotenje integracije senzorskih podatkov za razširitev anketnih podatkov in izboljšanje njihove kakovosti. Raziskali bomo metodološko uporabo senzorskih podatkov iz mobilnih naprav o posameznikovi lokaciji, okolju (hrup in svetlost) in aktivnosti (gibanju). Pozornost bomo namenili njihovemu potencialu za prilagajanje anketnih postopkov in razumevanje vpliva anketnega konteksta na kakovost podatkov. Rezultati bodo služili tudi kot študija primera za druge namene integracije anketnih in senzorskih podatkov v družboslovju.
Sistematična metodološka elaboracija mobilnih spletnih anket, ki bo dosežena skozi projektne cilje, bo predstavljala enega prvih tovrstnih prispevkov. Omogočila bo vzpostavitev celostnih metodoloških smernic in priporočil za implementacijo spletnih anket v družboslovju. Razvite tehnične rešitve bodo prosto dostopne v odprtokodnem anketnem orodju 1KA.
Pričakujemo, da bodo projektni rezultati imeli pomemben znanstveni vpliv na anketno metodologijo in v družboslovne discipline, ki lahko izkoristijo potenciale anketiranja udeležencev raziskav v različnih okoljih ter obogatitve anketnih podatkov z lokacijskimi in drugimi senzorskimi podatki (npr. sociologija zdravja, prostorska sociologija, komunikologija in študije prostega časa). Rezultati bodo relevantni tudi za razvoj zbiranja podatkov z mobilnimi napravami v komercialnem raziskovanju in uradni statistiki.
Skupina s Fakultete za družbene vede sodi med utemeljitelje metodologije spletnega anketiranja z mednarodno prepoznavnostjo in je mednarodno prepoznavna po znanstvenih objavah, mednarodnih projektih, osrednjem viru informacij o spletnih anketah (WebSM.org) in razvoju odprtokodnega anketnega orodja 1KA. Projektna skupina vključuje tudi partnerje iz Laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, ki so med vodilnimi na področju strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja, ter partnerje z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti, ki delujejo na področju zbiranja in analize lokacijskih podatkov. Pri elaboraciji projektnih aktivnosti in izmenjavi raziskovalnih ugotovitev bomo sodelovali tudi s priznanimi strokovnjaki z Univerze v Michiganu, Univerze Stanford, Univerze Utrecht ter slovenske trženjsko raziskovalne družbe Valicon.
Pomen za razvoj znanosti
Mobilne spletne ankete predstavljajo nov način sodelovanja v standardnih spletnih anketah, ki so že postale široko uporabljan in sprejet znanstvenoraziskovalni pristop, in odpirajo nove možnosti za pomembne razširitve anketnega zbiranja podatkov. Predlagano raziskovanje zato sodi v sam vrh inovacij v anketni metodologiji.
Projekt bo med prvimi prispeval k razvoju celostne metodologije za širše izkoriščanje mobilnih spletnih anket v družboslovju. Pomagal bo pri izboljšanju kakovosti podatkov standardnih spletnih anket, v katerih ustrezno prilagajanje vprašalnika mobilnim napravam predstavlja enega največjih izzivov, in hkrati spodbudil nadaljnji razvoj inovativnih anketnih pristopov, temelječih na mobilnih tehnologijah.
Vzpostavljene metodološke smernice in priporočila bodo imeli velik pomen zlasti za družboslovne discipline, ki lahko v svojih raziskavah izkoristijo prednosti anketiranja v različnih okoljih in razširitve anketnih podatkov s senzorskimi podatki iz mobilnih naprav.
Pričakujemo, da bodo za razvoj znanosti posebej pomembni naslednji specifični rezultati projekta:
Podrobna analiza nepokritja v mobilnih spletnih anketah bo pomagala raziskovalcem pri informiranem odločanju o ciljnih populacijah, ki jih je mogoče uspešno proučevati s to metodo zbiranja podatkov.
Evalvacija ukrepov za izboljšanje sodelovanja v mobilnih spletnih anketah bo pomagala pri zmanjševanju pristranskosti zaradi neodgovora, ki lahko resno ogrozi reprezentativnost podatkov. Ugotovitve bodo pomembne tudi za razvoj drugih načinov anketiranja, saj problem neodgovora predstavlja eno ključnih težav anketnega raziskovanja v splošnem.
Proučevanje pristopov k oblikovanju vprašalnikov in uporabe specifičnih funkcionalnosti mobilnih naprav za podajanje odgovorov bo pomagalo pri izboljševanju merske kakovosti mobilnih spletnih vprašalnikov, tako v smislu točnosti odgovorov kot tudi razširitve nabora zbranih podatkov. Razumevanje vplivov na točnost odgovorov je relevantno tudi za standardne spletne ankete, v katerih vse več anketirancev sodeluje z mobilnimi napravami.
Aktivnosti, povezane z zbiranjem senzorskih podatkov, bodo predstavile inovativne pristope za prilagajanje anketnih postopkov v lokacijskem raziskovanju ter izboljšale razumevanje vpliva anketnega konteksta na kakovost podatkov. Slednje je pomembno tudi za druge načine samoanketiranja, pri katerih so zaradi odsotnosti anketarja možnosti nadzora nad anketno situacijo bistveno zmanjšane.
Obravnavana področja so tesno povezana z drugimi razvojnimi trendi v družboslovni metodologiji, vključno z analizo velikih podatkovnih zbirk (»veliki podatki«), merjenjem z uporabo digitalnih sledi ter proučevanjem posameznikovih dejavnosti v spletnih družbenih omrežjih.
Pomen za razvoj Slovenije
Relevantnost projektnih aktivnosti presega akademsko raziskovanje. Pridobljena spoznanja in vzpostavljene metodološke smernice bodo relevantne in neposredno uporabne tudi za neznanstvena raziskovalna področja, ki pogosto uporabljajo spletno anketiranje. Nekaj primerov raziskovalnih področij, ki lahko pomembno pridobijo z integracijo zbiranja podatkov z uporabo mobilnih naprav, vključuje:
Trženjsko raziskovanje. Nekatere komercialne raziskovalne organizacije in razvijalci programskih orodij že uporabljajo podatke mobilnih aplikacij za izboljšanje razumevanja svojih strank. Metodološka znanja, ki jih bo prispeval predlagani projekt, jim bodo omogočila integracijo tovrstnih podatkov z visokokakovostnimi mobilnimi anketami. Tovrstno relevantnost projektnih rezultatov bo okrepilo sodelovanje pri načrtovanju aktivnosti in izmenjavi ugotovitev s trženjsko raziskovalno družbo Valicon, ki razvija integracijo anketnih podatkov s podatki iz specifičnih mobilnih aplikacij.
Tudi statistični uradi in druge državne organizacije so že prepoznali pomembnost različnih virov samodejno zbranih podatkov. Nedavni primer je uporaba podatkov iz mobilnih omrežij za opazovanje dnevnih migracij. Uporaba senzorskih podatkov ter elaboracija njihove metodološke ustreznosti, ki jo bomo izvedli v okviru predlaganega projekta, bo takšnim organizacijam omogočila dostop do znanja za razvoj novih metod za pridobivanje poglobljenega vpogleda v različne družbeno in ekonomsko relevantne tematike. Primeri vključujejo sledenje obiskovalcev in anketiranje v turističnih študijah, uporabo senzorskih podatkov za spremljanje fizične aktivnosti v zdravstvenih raziskavah in merjenje okolijskih pogojev na delovnem mestu.
Ponudniki in uporabniki nosljivih naprav in aplikacij za »spremljanje življenja« (angl. lifelogging). Hitrorastoč je trg nosljivih naprav (npr. pametnih ur in sledilnikov aktivnosti), drugih povezanih naprav in mobilnih aplikacij za merjenje vsakodnevnih aktivnosti, telesnih parametrov in življenjskega sloga. Ponudniki takšnih naprav (kot so Garmin, Fitbit, Withings in številni drugi) vedno bolj uporabljajo tovrstne podatke ali omogočajo dostop do njih za raziskovalne namene. Predlagano raziskovanje bo neposredno relevantno za takšne raziskave, saj lahko združevanje senzorskih podatkov s pridobivanjem subjektivnih mnenj uporabnikov zanje predstavlja pomembno dodano vrednost.
Tehnične rešitve, ki jih bomo razvili v okviru predlaganih raziskav, bodo prosto dostopne kot prototipna razširitev programskega orodja 1KA, ki ga uporablja več tisoč raziskovalcev iz akademskih, vladnih in komercialnih organizacij (vključno s Statističnim uradom Republike Slovenije, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Gospodarsko zbornico Slovenije). Uporabniki bodo tako lahko neposredno implementirali kakovostne mobilne spletne ankete in uporabili inovativne možnosti razširjenega zbiranja podatkov v praksi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo