Projekti / Programi
Napredne metode interakcij v telekomunikacijah
01. januar 2018
- 31. december 2023
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.08.00 |
Tehnika |
Telekomunikacije |
|
| 1.07.00 |
Naravoslovje |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T180 |
Tehnološke vede |
Telekomunikacijsko inženirstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
| 1.01 |
Naravoslovne vede |
Matematika |
Multimodalna interakcija, avdio/video vsebine, kontekstno prožene storitve, avtomatsko razpoznavanje in sinteza govora, jezikovni viri, govorno orientirano prevajanje, pogovorni agent, podporna življenjska okolja, formalne metode, reverzibilno računanje, preverjanje modelov, SDN, SDL, IoT
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
26. september 2023;
A3 za obdobje
2017-2021
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
168 |
1.931 |
1.762 |
10,49 |
| Scopus |
328 |
3.682 |
3.223 |
9,83 |
Raziskovalci (19)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalno delo bo potekalo v okviru dveh programskih sklopov: multimodalni komunikacijski vmesniki in zagotavljanje pravilnosti sistemov. Na področju multimodalnih komunikacijskih vmesnikov bodo raziskave potekale na področju razvoja omogočitvenih avdio/video tehnologij za zagotavljanje naravne in uporabniško prijazne interakcije v sodobnih komunikacijskih okoljih, kot so inteligentna in podporna življenjska okolja, v okviru avtomatiziranih kontekstno proženih komunikacijskih storitev in pri obvladovanju velike količine informacij s tehnologijami procesiranja avdio/video vsebin (na primer v okolju IPTV). V okviru govornih tehnologij bo raziskovalno delo na področju akustičnega procesiranja usmerjeno v razvoj postopkov za zagotavljanje prostoročne komunikacije. Na področju razpoznavanja govora bo delo osredotočeno na razvoj učinkovitih pristopov razpoznavanja tekočega in pogovornega slovenskega govora s poudarkom na visokopregibnih jezikih in raziskave različnih vplivov, ki so v dejanskem človeškem govoru neizogibno prisotni in posledično statistično pomembno vplivajo na pravilnost razpoznavanja govora. Na področju strojnega prevajanja bodo raziskave usmerjene v iskanje rešitev za visoko pregibne slovanske jezike, med katere se uvršča tudi slovenščina. Analizirali bomo uporabnost eno- in več-prehodnih prevajalnikov. Raziskave bodo vključevale pisani in govorjeni jezik, s poudarkom na pogovornem jeziku. Rešitve bomo iskali tako v okviru splošnih, kakor tudi domensko prilagojenih prevajalnikov, ki jih bomo umestili v različna aplikacijska okolja. Na področju pogovornih agentov bo raziskovalno delo zajemalo sintezo in emulacijo naravne interakcije med človekom in strojem. Raziskave bodo zajemale vse komponente vključene v interakcijo in v tem pogledu zasnovo sintetičnega obnašanja, ki bo posnemalo celovit življenjski cikel interakcije med ljudmi. Le-ta v splošnem vključuje sprejemanje večmodalnega vhoda, razumevanje informacije in načrtovanje odziva, ter podajanje informacije v obliki večmodalnega izhoda. Raziskave na področju vmesnikov med možgani ter računalnikom bodo naslavljale problem zaznavanja in razumevanja vizualno izzvanih potencialov, kot posledico vizualne stimulacije. Usmerjene bodo v zasnovo binokularnih vmesnikov, pri katerih vizualno stimuliramo vsako oko uporabnika posebej, tako s frekvenčno, kot binokularno fazno kodiranimi simboli in zaznavamo odziva na binokularno vizualno vzbujanje na levem in desnem okcipitalnem režnju možganov. Delo v sklopu zagotavljanja pravilnosti sistemov bo zajemalo razvoj novih in uporabo obstoječih formalnih metod za reaktivne sisteme s posebnim poudarkom na zmožnosti reverzibilnega računanja. Raziskovali bomo metode za razvoj in verifikacijo programsko določenih omrežij in funkcionalnosti novejših verzij jezika SDL ter z njimi dopolnili obstoječe algoritme in orodja za tvorbo formalnih modelov sistemov IoT, katerih funkcionalno pravilnost bo mogoče analizirati z metodo preverjanja modelov.
Pomen za razvoj znanosti
Konvergenca predlaganega raziskovalnega dela prinaša zmožnost ustvarjanja novih razvojnih izhodišč in smernic ne-le v smeri bolj intuitivne in prikladnejše komunikacije med človekom in strojem, temveč tudi v smeri povečevanja stopnje zavedanja elektronskih sistemov glede okolja njihovega delovanja in upravljanja znotraj enovitih prepletenih omrežij v konceptu Interneta stvari. Povečevanje zavednosti za širši kontekst uporabnikovega okolja na osnovi integracije novih senzorskih tehnologij in podatkovnega zlivanja po konceptu Interneta stvari ter podatkovne analitike povečuje ambientalno inteligenco različnih okolij, pri tem pa postavlja nove smernice za nadaljnji razvoj.
Na področju govornih tehnologij bo z raziskavami na področju algoritmov in metod, ki so glede na karakteristike jezikov izvirne v svetovnem merilu, možno ustrezno izboljšati razpoznavanje govora in njegovo vlogo v različnih kategorijah telekomunikacijskih storitev, kot so: inteligentno okolje, zajem in procesiranje vsebin, naravna komunikacija... Tukaj bodo imeli pomembno vlogo tudi različni vplivni faktorji, ki se odražajo na kakovosti storitev in kakovosti uporabniške izkušnje, ki predstavlja eno izmed najbolj dinamičnih interdisciplinarnih raziskovalnih področij tehnike.
Govorjena raba jezika je predvsem zaradi veliko težje dostopnosti do avtentičnega gradiva v obliki, primerni za state of the art raziskave, tako v slovenskem kot v svetovnem znanstvenem prostoru bistveno manj raziskana kot pisna raba. Raziskave v sklopu jezikovnih virov bodo zapolnjevale to raziskovalno nišo s sodobnimi kvantitativno-kvalitativnimi pristopi, z ustreznim poudarkom na zunajjezikovnih razsežnostih, s katerimi je govorjena raba jezika nerazdružljivo prepletena.
Naravno obnašanje naprednejših uporabniških vmesnikov bo bistveno pripomoglo k prilagodljivosti in personalizaciji in le tako lahko bistveno izboljšalo njihovo uporabnost v vedno bolj tehnološko kompleksnih sistemih in okoljih. Ključni elementi naslednje generacije rešitev na področju multimodalnih vmesnikov so namreč socialna participacija in integracija, emocionalnost in afekt ter socializacija sistemov oz. zmožnost razumevanja in izvajanja naravne interakcije ne le po modalnostih, marveč tudi po obnašanju.
Na področju zagotavljanja pravilnosti sistemov imajo tako pristopi na podlagi akcij kot pristopi na podlagi stanj svoje dobre in slabe lastnosti. Stanjski pristop k specifikaciji in sklepanju o reverzibilnih sistemih bo pomenil alternativo do sedaj prevladujočim pristopom na podlagi akcij. Za sodobne omrežne tehnologije, kot so programsko določena omrežja in Internet stvari je zelo pomembno pravilno in zanesljivo delovanje. Ker sta ti tehnologiji razmeroma novi, formalne metode in orodja zanje še niso dobro razvita. Zato je pomembno, da pri njihovem razvoju sodelujejo raziskovalne skupine po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Eno izmed koristnih orodij je naše integrirano razvojno okolje SpinRCP, ki je prosto dostopno vsem uporabnikom verifikacijskega orodja Spin. Z uvajanjem novih funkcionalnosti v SpinRCP bomo prispevali k razvoju znanosti in večji uporabi formalnih metod pri snovanju sodobnih omrežij in protokolov.
Pomen za razvoj Slovenije
Področje govornih in jezikovnih tehnologij je ključno področje, ki lahko zagotavlja ustrezen obstanek slovenskega jezika v skupini tistih sodobnih jezikov, ki so se prilagodili vsem izzivom digitalizacije. Zaradi velikih vlaganj, ki so predvsem v obliki govornih virov potrebna za dosego ustreznih rezultatov na področju avtomatskega razpoznavanja govora, je možno trditi, da govorne tehnologije za slovenski jezik komaj še držijo stik z opremljenostjo drugih jezikov z ustreznimi govornimi viri. Pri tem izpostavljamo, da je raziskovalni program v svojem dosedanjem delu zelo aktivno delal ravno na področju zagotavljanja ustreznih govornih virov za slovenski jezik, ki so dosegljivi preko organizacije ELRA/ELDA oziroma so prosto dostopni. Ohranitev vključenosti slovenskega jezika v skupino sodobnih jezikov z digitalno podporo v obliki govornih tehnologij je še posebej pomembno tudi zaradi zmanjševanja digitalne ločnice v družbi, saj je ravno naravna interakcija uporabniških vmesnikov zelo pomembna za sprejemljivost mnogih tehnologij. Kot eno izmed takšnih rešitev lahko izpostavimo področje podpornih življenjskih okolij, ki s staranjem družbe izredno pridobiva na pomenu, vendar zanj velja, da je nujno potrebna naravna interakcija, da ga uporabniki sprejmejo.
Govorne baze za razpoznavanje tekočega govora vsebujejo avtentične posnetke govorjene rabe. Jezik predstavlja kulturno dediščino posameznega naroda, in ker se skozi desetletja in stoletja bistveno spreminja, predstavljajo tovrstne zbirke izredno dragocene arhive kulturne dediščine za naše zanamce.
Predlagano raziskovalno delo ima izjemno pozitiven učinek na prihodnje obnašanje in zavedanje širše množice uporabnikov glede trajnostnega razvoja sodobne informacijske družbe v okvirih širitve podpornih vseživljenjskih okolij. Zavedati se moramo, da se bo trenutno spodbujanje uporabnikov k uporabi tovrstnih storitev v prihodnje spremenilo v splošno uporabna vseživljenjska okolja, ki bodo zagotavljala ustrezna izhodišča za izvedbo novih produktov in storitev.
Sodelovanje pri raziskavah na področju reverzibilnosti v okviru projekta COST nam bo omogočalo ažuren dostop do najnovejših tujih znanj ter možnost osebnega stika z največjimi strokovnjaki s tega področja. Večanje števila uporabnikov našega produkta SpinRCP bo razširilo krog strokovnjakov, s katerimi izmenjujemo znanje in izkušnje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
