Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Napredne metode v telekomunikacijah

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.08.00  Tehnika  Telekomunikacije   

Koda Veda Področje
T180  Tehnološke vede  Telekomunikacijsko inženirstvo 
T121  Tehnološke vede  Obdelava signalov 
Ključne besede
komunikacija, sistemi govornega dialoga, avtomatsko razpoznavanje in sinteza govora, baze izgovarjav, ISDN, multimedija, sočasno izvajanje, pravilnost sistema, formalne metode, verifikacija, validacija, testiranje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (33)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  03005  mag. Gerhard Angleitner  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2001 - 2003  172 
2.  01959  dr. Rudolf Babič  Telekomunikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  343 
3.  11552  mag. Filip Samo Balan  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  35 
4.  02071  dr. Zmago Brezočnik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  457 
5.  15672  dr. Aleš Časar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  38 
6.  09034  dr. Tomaž Dogša  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  271 
7.  08676  dr. Bogdan Dugonik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  199 
8.  17157  Srečko Grašič    Raziskovalec  2001 - 2003 
9.  03015  dr. Bogomir Horvat  Telekomunikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  492 
10.  20031  dr. Vladimir Hozjan  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  35 
11.  13690  dr. Bojan Jarc  Telekomunikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  96 
12.  09797  dr. Franc Jurkovič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  57 
13.  06821  dr. Zdravko Kačič  Telekomunikacije  Vodja  2001 - 2003  706 
14.  00873  dr. Tatjana Kapus  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  282 
15.  21303  dr. Bojan Kotnik  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2001 - 2003  113 
16.  18590  dr. Iztok Kramberger  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2001 - 2003  777 
17.  16032  Andrej Kruščič  Električne naprave  Raziskovalec  2001 - 2003 
18.  17878  dr. Robert Meolic  Matematika  Raziskovalec  2001 - 2003  104 
19.  19510  Marcel Ogner    Raziskovalec  2001 - 2003  17 
20.  17879  dr. Davorin Osebik  Telekomunikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  33 
21.  18876  dr. Matej Rojc  Telekomunikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  247 
22.  21304  dr. Tomaž Rotovnik  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2001 - 2003  116 
23.  18168  dr. Mirjam Sepesy Maučec  Telekomunikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  250 
24.  09453  mag. Rado Slatinek  Telekomunikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  55 
25.  04535  dr. Mitja Solar  Telekomunikacije  Raziskovalec  2001 - 2002  492 
26.  14915  dr. Janez Stergar  Telekomunikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  198 
27.  17880  dr. Matej Šalamon  Telekomunikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  69 
28.  23838  dr. Darinka Verdonik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2003  201 
29.  22290  dr. Damjan Vlaj  Telekomunikacije  Raziskovalec  2003  165 
30.  20030  dr. Boštjan Vlaovič  Telekomunikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  195 
31.  22441  dr. Aleksander Vreže  Telekomunikacije  Raziskovalec  2003  66 
32.  21602  Aleksandra Zogling Markuš    Raziskovalec  2001 - 2003  27 
33.  20032  dr. Andrej Žgank  Telekomunikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  241 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0796  Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko  Maribor  5089638003  27.658 
Povzetek
Raziskovalni program sestavljata dva programska sklopa: jezikovne tehnologije in zagotavljanje pravilnosti sistemov. Sklop jezikovne tehnologije zajema temeljne, razvojne in aplikativne raziskave na področju jezikovnih tehnologij. Te vključujejo področja robustnega procesiranja akustičnega signala pri prenosu skozi različne komunikacijske kanale, sisteme avtomatskega razpoznavanja in sinteze govora ter sisteme avtomatskega govornega dialoga. Temeljne raziskave bodo usmerjene v iskanje novih postopkov zatiranja šumov in motenj v govornem signalu ter postopkov za optimiranje značilk govora pri razpoznavanju tekočega slovenskega govora. Zajemale bodo tudi analizo in razvoj postopkov večjezičnega akustičnega modeliranja, postopkov razčlenjevanja tekočega govora, statističnega jezikovnega modeliranja s poudarkom na večjezičnosti, postopkov avtomatske sinteze slovenskega govora in postopkov načrtovanja sistemov avtomatskega telefonskega govornega dialoga. Raziskave vključujejo tudi preučevanje možnosti uporabe sistemov govornega dialoga pri multimodalni komunikaciji v okolju multimedijskih sistemov, uporabljanih preko ozkopasovnega in pozneje širokopasovnega ISDN omrežja ter Interneta. Posebna pozornost bo veljala dopolnjevanju in nadaljnji izgradnji potrebne infrastrukture, v obliki baz izgovarjav, korpusov besed in leksikonov, brez katerih ni moč izvajati omenjenih raziskav. Razvojne in aplikativne raziskave bodo usmerjene predvsem v razvoj aplikacij sistemov govornega dialoga v telekomunikacijah in bodo pomenile prenos pridobljenega znanja temeljnih raziskav v prakso.Za sodobne komunikacijske in telekomunikacijske sisteme, pa naj gre za strojno ali programsko opremo, je značilno, da je njihovo izvajanje reaktivno in paralelno, tj. da sestojijo iz komponent, ki se izvajajo sočasno in med seboj in z okoljem sistema neprestano komunicirajo. Prav takšne sisteme pogosto uporabljamo na mestih, kjer je zelo pomembno, da delujejo pravilno, tj. da se do okolja ali uporabnika obnašajo tako, kot ta zahteva. Velikokrat gre za t.i. varnostno kritične sisteme. Zaradi njihove reaktivne in paralelne narave pa je pravilnost težko zagotoviti brez uporabe metod in programskih orodij za sistematično specifikacijo, razvoj, validacijo in verifikacijo specifikacij in sistemov. Področje dela programskega sklopa zagotavljanja pravilnosti sistemov bodo raziskave formalnih in neformalnih metod ter orodij za te namene. Formalne metode imajo praviloma stroge matematične temelje, neformalne pa skušajo zagotoviti sistematičnost na druge načine. Naša skupina se bo ukvarjala z naslednjimi dejavnostmi na tem področju: razvoj novih in izboljšave obstoječih matematičnih orodij za specifikacijo in verifikacijo sistemov, razvoj novih in izboljšave obstoječih programskih orodij za formalno verifikacijo paralelnih in reaktivnih sistemov z uporabo prej omenjenih matematičnih orodij, uporaba obstoječih in novih formalnih in neformalnih metod, njihovih kombinacij in programskih orodij za zagotavljanje pravilnosti na praktično zanimivih primerih sistemov, kot so npr. komunikacijski protokoli v telekomunikacijski programski opremi.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati predlaganih temeljnih raziskav programskega sklopa jezikovne tehnologije pomenijo prispevek k evropskim prizadevanjem za zagotovitev skupnih avtomatiziranih telefonskih govornih storitev. Hitro razvijajoče se področje jezikovnih tehnologij predstavlja realno možnost za preseganje jezikovnih pregrad v Evropi, kar bi pomenilo njeno večjo gospodarsko konkurenčnost predvsem v primerjavi z ZDA in Japonsko. Pri tem je danes poudarek predvsem na reševanju problema večjezičnosti (možnost avtomatskega razpoznavanja govora več jezikov z enim sistemom). Uspešna rešitev pro- blemov na teh področjih pomeni napredek znanosti na področju jezikovnih tehnologij, ne samo v evropskem, pač pa tudi v svetovnem merilu. Pri tem je nujna pravočasna vključitev slovenskega jezika v sodobne komunikacijske tokove prihodno- sti. Raziskave s področja formalnih metod so v svetu še razmeroma mlade, zaradi velikih potreb po zagotavljanju pravilno- sti današnjih obsežnih sistemov pa so vlaganja in prizadevanja raziskovalcev v hitrem vzponu. S predlaganimi raziskavami bi naša programska skupina prispevala svoj delež k delu ogromne množice raziskovalcev, zaposlenih na akademskih ustanovah in v raziskovalnih oddelkih svetovno pomembnih in manj pomembnih proizvajalcev komunikacijske strojne in programske opreme, ki se ukvarjajo z raziskavami na istem področju in z enakim ciljem. Cilj je razviti metode in program- ska orodja, ki bodo omogočila učinkovito proizvodnjo z visoko verjetnostjo pravilne programske in strojne opreme.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagane raziskovalne aktivnosti programskega sklopa jezikovne tehnologije bodo omogočile razvoj sistemov jezikovnih tehnologij za slovenski jezik. To se nanaša predvsem na sisteme avtomatskega razpoznavanja tekočega slovenskega govora, sisteme avtomatske sinteze slovenskega govora in sisteme avtomatskega govornega dialoga. Z uresničevanjem predlaganega raziskovalnega programa bo slovenski jezik postavljen ob bok sodobnim evropskim in svetovnim jezikom, kjer ima predvsem v Evropi ta razvoj visoko prioriteto. Hkrati bo omogočena vključitev slovenskega jezika v skupne evropske večjezične telestoritve prihodnosti. S pomočjo razvojnih in aplikativnih raziskav bo omogočeno uvajanje takšnih sistemov tudi v prakso in s tem dvigovanje nivoja kvalitete obstoječe komunikacijske in telekomunikacijske infrastrukture. To pa bo pomenilo sledenje smerem razvoja sodobne informacijske družbe v Evropi in svetu ter tudi ohranitev konkurenčnosti slovenske, predvsem telekomunikacijske industrije.Poleg naše skupine se z raziskovanjem matematičnih osnov formalnih metod za načrtovanje reaktivnih in paralelnih sistemov v Sloveniji ukvarja kvečjemu še peščica ljudi na Inštitutu Jožef Stefan, z njihovo uporabo pa oddelek za razvoj telekomunikacijske programske opreme v IskraTelu z zunanjimi sodelavci. Če na primer v svetu inženirji v razvojnih oddelkih uporabljajo celo dokazovalnike izrekov, da bi matematično zagotovili pravilnost vsaj dela opreme, ki jo razvijajo, pa pri nas še vedno prevladuje mnenje, da formalne in tudi manj formalne metode in orodja za to niso potrebna. Z izvajanjem programa bomo vsaj delno sledili dosežkom na tem področju v svetu in tako vzdrževali in širili poznavanje tega področja tudi pri nas, sicer niti ne bomo znali uporabljati tujih orodij, ko bo to postalo nujno. Le z uporabo takih načrtovalskih orodij je mogoče doseči potrebno kakovost izdelkov visoke tehnologije, v katerih nastopa zapletena strojna in programska oprema. Izvajanje programa je pomembno tudi zato, da Slovenija tudi na tem področju, kot že na mnogih drugih, postopno doseže odličnost vsaj v delu področja in prispeva svoje znanje k svetovnim prizadevanjem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno