Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Napredne metode interakcij v telekomunikacijah

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.08.00  Tehnika  Telekomunikacije   

Koda Veda Področje
T180  Tehnološke vede  Telekomunikacijsko inženirstvo 

Koda Veda Področje
2.02  Tehniške in tehnološke vede  Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring 
Ključne besede
komunikacija, telekomunikacijski sistemi in storitve, multimodalnost, adaptivni uporabniški vmesniki, jezikovne tehnologije, avtomatsko razpoznavanje in sinteza govora, strojno simultano prevajanje govora, jezikovni viri, multimedija, snovanje sistemov, sočasnost, formalne metode
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  02071  dr. Zmago Brezočnik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  457 
2.  33286  dr. Gregor Donaj  Telekomunikacije  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  72 
3.  27896  dr. Matej Grašič  Telekomunikacije  Mladi raziskovalec  2009 - 2010  59 
4.  06821  dr. Zdravko Kačič  Telekomunikacije  Vodja  2009 - 2013  706 
5.  00873  dr. Tatjana Kapus  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  282 
6.  27566  dr. Marko Kos  Telekomunikacije  Raziskovalec  2009 - 2013  104 
7.  30951  dr. Tim Kovše  Telekomunikacije  Mladi raziskovalec  2009 - 2010  10 
8.  18590  dr. Iztok Kramberger  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2009 - 2013  778 
9.  34283  Marko Presker    Tehnični sodelavec  2011 - 2013 
10.  18876  dr. Matej Rojc  Telekomunikacije  Raziskovalec  2009 - 2013  247 
11.  21304  dr. Tomaž Rotovnik  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2009  116 
12.  18168  dr. Mirjam Sepesy Maučec  Telekomunikacije  Raziskovalec  2009 - 2013  253 
13.  23838  dr. Darinka Verdonik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  202 
14.  22290  dr. Damjan Vlaj  Telekomunikacije  Raziskovalec  2009 - 2013  165 
15.  20030  dr. Boštjan Vlaovič  Telekomunikacije  Raziskovalec  2009 - 2013  195 
16.  22441  dr. Aleksander Vreže  Telekomunikacije  Raziskovalec  2009 - 2013  66 
17.  34282  Danilo Zimšek  Telekomunikacije  Tehnični sodelavec  2011 - 2013  40 
18.  20032  dr. Andrej Žgank  Telekomunikacije  Raziskovalec  2009 - 2013  241 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0796  Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko  Maribor  5089638003  27.705 
Povzetek
Predlagan raziskovalni program zajema teoretične, razvojne in aplikativne raziskave na področju telekomunikacijskih sistemov in storitev, ki vključujejo multimodalno komunikacijo ob uporabi govorne komunikacije in multimedijskih vsebin. Eden od ciljev programa je sledenje razvoju telekomunikacijskih tehnologij, novim standardom in storitvam, ki se bodo uvajali na področju telekomunikacijskih sistemov. Na področju govorne komunikacije so cilji programa razviti postopke za avtomatsko razpoznavanje tekočega in spontanega slovenskega govora za velik slovar besed in izvajati temeljne raziskave v smeri priprave komponent SST (sistemov avtomatskega razpoznavanja in sinteze slovenskega govora) za razvoj sistemov strojnega simultanega prevajanja slovenskega govora, kar ostaja dolgoročni cilj. Predvidene raziskave zajemajo razvoj novih postopkov na področjih robustnega procesiranja govora, statističnega akustičnega modeliranja s prikritimi modeli Markova ob uporabi mednarodno primerljivih baz izgovarjav za slovenski jezik. Raziskave nadalje vključujejo področje večjezičnega razpoznavanja govora in prenosa tehnologije razpoznavanja govora na nov jezik ter področje jezikovnega modeliranja - razvoj novih postopkov jezikovnega modeliranja primernih za pregibne jezike (za slovenski jezik), ki temeljijo na podbesednih modelih. Poleg raziskav in razvoja na področju govorne komunikacije je pozornost posvečena tudi razvoju ostalih modalnosti (slika, tipke, pisava, kretnje ...) in predvsem razvoju konceptov in tehnik "integralnih" uporabniških vmesnikov, ki omogočajo hkratno uporabo različnih modalnosti. V dobi informacijskih tehnologij je eden pomembnejših trendov minimizacija in tehnološka dovršenost naprav. V tem kontekstu bo raziskovalno delo usmerjeno k naslednji generaciji mobilnih naprav in z njimi povezano minimizacijo komunikacijskih modulov s povečanjem stopnje integracije. Za izpolnitev navedenega cilja bomo preizkusili in uporabili nove inovativne pristope. Delo na področju zagotavljanja pravilnosti sistemov zajema teoretične, razvojne in aplikativne raziskave na področju snovanja in zagotavljanja pravilnosti telekomunikacijskih sistemov. Zanje je že od nekdaj značilno, da so sestavljeni iz komponent, ki se izvajajo sočasno in med seboj neprestano komunicirajo, sodobni sistemi pa imajo še druge značilnosti, kot so dinamično tvorjenje in uničevanje komponent, mobilnost komponent in podatkov. Da bi lahko razvili kakovostne sisteme in storitve, so potrebne formalne metode snovanja in preverjanja pravilnosti. Cilj programske skupine je razvoj novih metod za formalno ali polformalno specifikacijo in preverjanje sistemov s temi značilnostmi, razvoj in implementacija novih, učinkovitih algoritmov za avtomatično preverjanje pravilnosti ter razvoj napotkov za uporabo in uporaba obstoječih metod in orodij pri snovanju takšnih sistemov.
Pomen za razvoj znanosti
Izvedene raziskave na področju predprocesiranja govora, akustičnega in jezikovnega modeliranja govora so prispevale k razvoju znanosti predvsem na področju razvoja tehnologij za pregibne jezike, kamor sodi tudi slovenski jezik, saj so pokazale, da so za doseganje podobnih uspešnosti, kot jih je mogoče doseči z obstoječo tehnologijo za angleški jezik, potrebni novi pristopi. Z razvitimi novimi postopki smo uspeli za sistem razpoznavanja govora z velikim slovarjem besed doseči pomembna izboljšanja uspešnosti. Novi postopki so bili razviti za slovenski jezik, vendar so uporabni tudi za druge pregibne jezike. S tega stališča je izvedeno raziskovalno delo pomembno za razvoj tega znanstvenega področja. Z ustrezno ugledno mednarodno objavo je referenčni korpus Gos dobil ustrezno potrditev kot primer dobre prakse na področju govornih korpusov in predstavlja pomemben standard za nadaljnje delo na tem področju. Pregled koncepta konteksta v jezikoslovnih in diskurznih teorijah prinaša na enem mestu zbrane in kritično analizirane pretekle in aktualne opredelitve do tega koncepta v jezikoslovnih in diskurznih teorijah v mednarodnem prostoru. Predstavlja odlično izhodišče za vsakršno nadaljnje delo v zvezi z vprašanji vloge in obravnave konteksta v luči medčloveške ali strojno posredovane govorne komunikacije oz. komunikacije človek – stroj, zlasti tudi v luči procesov razumevanja govora in diskurza. Rezultati na področju TLA+ prispevajo k temu, da bo TLA+, ko bodo bolje razvita orodja za verifikacijo z njo, postal praktično uporaben formalizem za zelo različne sisteme. Rezultati na področju uporabe formalnih metod za ugotavljanje učinkovitosti kažejo, da je to lahko vsaj za manjše sisteme dobra alternativa klasičnim metodam. Integrirano razvojnega okolje SpinRCP bo zaradi svojih funkcionalnosti in prijaznega uporabniškega vmesnika raziskovalcem in uporabnikom orodja Spin v svetu znatno poenostavilo proces urejanja modelov v Promeli, izvajanje simulacije in samega preverjanja modelov.
Pomen za razvoj Slovenije
Nove smernice razvoja na področju telekomunikacijskih storitev dajejo jezikovnim tehnologijam v okviru podpornih življenjskih okolij in inteligentnih okolij novo dimenzijo, saj predstavljajo eno ključnih komunikacijskih modalnosti. Ker bodo takšna okolja v prihodnosti posegla v bivalno okolje skoraj vsakega posameznika je možnost uporabe maternega jezika za ohranjanje nacionalne identitete zelo pomembna. Zagotavljanje možnosti komunikacije v takšnih okoljih v slovenskem jeziku je pomembno za razvoj Slovenije. Raziskave izvedene na področju govornih tehnologij so z razvojem novih postopkov predprocesiranja, akustičnega in jezikovnega modeliranja ter sistemov razpoznavanja govora z velikim slovarjem besed, kjer smo dosegli pomembno izboljšanje uspešnosti razpoznavanja tekočega slovenskega govora, pomemben prispevek na tem področju za razvoj Slovenije. Mednarodna objava o korpusu Gos je pomembno prispevala k prepoznavnosti slovenske znanosti na področju jezikovnih tehnologij in korpusnega jezikoslovja. Prispevek o vprašanjih konteksta v jezikoslovnih in diskurznih teorijah prinaša v slovenski prostor nova in zelo aktualna vedenja o vprašanju, ki je sicer v slovenskem jezikoslovju in z njim povezanem prostoru izredno redko obravnavano in zelo slabo pokrito, ne samo s strani domačih avtorjev, ampak tudi kar se tiče prevodov in prisotnosti mednarodnih publikacij na to temo. Z raziskavami na področju uporabe formalnih metod za ugotavljanje učinkovitosti sistemov prispevamo k temu, da smo v Sloveniji v stiku z najnovejšimi trendi raziskav na področju formalne verifikacije. Hkrati s tem se izobražuje tudi strokovni kader, ki bo pridobljeno znanje lahko uporabil za prenos v slovensko industrijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno