Projekti / Programi
Napredne metode interakcij v telekomunikacijah
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.08.00 |
Tehnika |
Telekomunikacije |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T180 |
Tehnološke vede |
Telekomunikacijsko inženirstvo |
komunikacija, telekomunikacijski sistemi in storitve, multimodalnost, adaptivni uporabniški vmesniki, jezikovne tehnologije, avtomatsko razpoznavanje in sinteza govora, strojno simultano prevajanje govora, jezikovni viri, multimedija, snovanje sistemov, sočasnost, formalne metode
Raziskovalci (23)
Organizacije (1)
Povzetek
Predlagan raziskovalni program zajema teoretične, razvojne in aplikativne raziskave na področju telekomunikacijskih sistemov in storitev, ki vključujejo multimodalno komunikacijo ob uporabi govorne komunikacije in multimedijskih vsebin. Eden od ciljev programa je sledenje razvoju telekomunikacijskih tehnologij, novim standardom in storitvam, ki se bodo uvajali na področju telekomunikacijskih sistemov.
Na področju govorne komunikacije so cilji programa razviti postopke za avtomatsko razpoznavanje tekočega in spontanega slovenskega govora za velik slovar besed in izvajati temeljne raziskave v smeri priprave komponent SST (sistemov avtomatskega razpoznavanja in sinteze slovenskega govora) za razvoj sistemov strojnega simultanega prevajanja slovenskega govora, kar ostaja dolgoročni cilj. Predvidene raziskave zajemajo razvoj novih postopkov na področjih robustnega procesiranja govora, statističnega akustičnega modeliranja s prikritimi modeli Markova ob uporabi mednarodno primerljivih baz izgovarjav za slovenski jezik. Raziskave nadalje vključujejo področje večjezičnega razpoznavanja govora in prenosa tehnologije razpoznavanja govora na nov jezik ter področje jezikovnega modeliranja - razvoj novih postopkov jezikovnega modeliranja primernih za pregibne jezike (za slovenski jezik), ki temeljijo na podbesednih modelih.
Poleg raziskav in razvoja na področju govorne komunikacije je pozornost posvečena tudi razvoju ostalih modalnosti (slika, tipke, pisava, kretnje ...) in predvsem razvoju konceptov in tehnik "integralnih" uporabniških vmesnikov, ki omogočajo hkratno uporabo različnih modalnosti.
V dobi informacijskih tehnologij je eden pomembnejših trendov minimizacija in tehnološka dovršenost naprav. V tem kontekstu bo raziskovalno delo usmerjeno k naslednji generaciji mobilnih naprav in z njimi povezano minimizacijo komunikacijskih modulov s povečanjem stopnje integracije. Za izpolnitev navedenega cilja bomo preizkusili in uporabili nove inovativne pristope.
Delo na področju zagotavljanja pravilnosti sistemov zajema teoretične, razvojne in aplikativne raziskave na področju snovanja in zagotavljanja pravilnosti telekomunikacijskih sistemov. Zanje je že od nekdaj značilno, da so sestavljeni iz komponent, ki se izvajajo sočasno in med seboj neprestano komunicirajo, sodobni sistemi pa imajo še druge značilnosti, kot so dinamično tvorjenje in uničevanje komponent, mobilnost komponent in podatkov. Da bi lahko razvili kakovostne sisteme in storitve, so potrebne formalne metode snovanja in preverjanja pravilnosti. Cilj programske skupine je razvoj novih metod za formalno ali polformalno specifikacijo in preverjanje sistemov s temi značilnostmi, razvoj in implementacija novih, učinkovitih algoritmov za avtomatično preverjanje pravilnosti ter razvoj napotkov za uporabo in uporaba obstoječih metod in orodij pri snovanju takšnih sistemov.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave na področju razpoznavanja tekočega in spontanega govora dosegajo v zadnjih nekaj letih velik razmah. Raziskovalno področje je zaradi svojih značilnosti, kot so predvsem kompleksnost problema, specifične lastnosti jezikov in govorcev, potreba po obsežnih govornih virih ter interdisciplinarnost, izredno zahtevno, hkrati pa je velik del specifičnih značilnosti neraziskan. Prav te pa trenutno predstavljajo glavno oviro za doseganje zelo visokih uspešnosti razpoznavanja govora, kar še posebej velja za pregibne jezike, med katere sodi tudi slovenščina. V mednarodnem merilu je opazno precejšnje pomanjkanje rezultatov raziskav za jezike, ki ne sodijo v skupino »velikih« svetovnih jezikov (npr.: angleščina, francoščina, španščina, kitajščina…). S tega stališča je izvedeno raziskovalno delo imelo velik pomen na razvoj tega znanstvenega področja. V zadnjih letih so se okrepile raziskave, kako tudi pri snovanju programske opreme uporabiti formalne metode tako uspešno kot pri snovanju strojne. Proizvajalci komunikacijske programske opreme kar precej uporabljajo standardizirane formalne ali polformalne načrtovalske jezike, veliko manj pa formalno verifikacijo, ker znanost še išče načine, kako le-to uporabiti za tako obsežne sisteme. Raziskovalci po svetu tudi neprestano dopolnjujejo ter razvijajo nove formalne in polformalne jezike in na njih temelječe metode in orodja, da bi z njimi lahko specificirali in verificirali delovanje sodobnih sistemov. Izvedene raziskave pomenijo pomemben prispevek k oblikovanju formalnih metod, ki bodo zmožne upoštevati koncepte sodobnih sistemov, ter metod, ki ne bodo uporabne samo za akademske primere sistemov.
Pomen za razvoj Slovenije
Področje razvoja telekomunikacijskih storitev in multimodalnih uporabniških vmesnikov je izredno pomembno s stališča zmanjševanja digitalne ločnice. Sodobni uporabniški vmesniki lahko z multimodalnim pristopom bistveno izboljšajo dostopnost storitev tudi za neuke uporabnike. Glede na vključenost Slovenije v evropski prostor je posebej pomembno raziskovalno delo na področju večjezičnih govornih tehnologij. Razvoj področja je posebej pomemben tudi zaradi skrbi za razvoj slovenskega jezika v dobi digitalizacije. V času izvajanja raziskovalnega programa je bilo izvedenih več uspešnih prenosov rezultatov raziskovalnega dela programske skupine v industrijo v obliki aplikativnih in industrijskih projektov za slovensko in mednarodno telekomunikacijsko industrijo. Pri učinkih prenosa raziskovalnih rezultatov v gospodarstvo je potrebno dodatno upoštevati, da gre praviloma pri razvoju takšnih produktov za visokotehnološke sisteme z visoko stopnjo dodane vrednosti, ki so izredno zanimivi tudi s stališča povečanja izvoznih možnosti slovenskega gospodarstva. Prav tako je pomemben doprinos izvedenih raziskav tudi na družbeno-socialnem področju. Razviti algoritmi, uporabljeni v visokokvalitetnih sistemih avtomatske sinteze in razpoznavanja govora so lahko v veliko pomoč tako slepim, kot tudi gluhim osebam oziroma širše, osebam s posebnimi potrebami, s čemer se lahko močno dvigne kvaliteta njihove interakcije z okolico oz. družbo nasploh. Prav tako uporaba teh postopkov dviga kvaliteto in uporabnost sodobnih interaktivnih telekomunikacijskih storitev. Razvoj jezikovnih virov, potrebnih za avtomatsko razpoznavanje in sintezo govora, SST in sisteme dialoga, omogoča razvoj govorno vodenih tehnologij, ki se bodo v prihodnosti vgrajevale v številne tehnične produkte (mobilni telefoni, avtomobili, celotno področje IT, bela tehnika itd.), tudi za slovenski jezik. To je bistvenega pomena za ohranjanje polne funkcionalnosti slovenskega jezika na vseh področjih vsakdanjega in javnega življenja, brez katere je lahko obstoj jezika hitro ogrožen. Prav tako se postopki govornih tehnologij razlikujejo med različnimi jeziki in so za skupino slovanskih jezikov, med njimi tudi slovenskega, zaradi njihove visoke pregibnosti v precejšnji meri drugačni, kot npr. za germanske ali romanske jezike oz. vhodnoazijske jezike, ki so najpogosteje predmet razvoja. Zato je izvedeno raziskovalno delo pomembno tudi iz tega stališča. Slovenski proizvajalci komunikacijske tehnologije bodo morali na svetovnem trgu konkurirati s proizvajalci, ki že uporabljajo formalne metode v vseh ključnih fazah razvoja, ne samo za specifikacijo, in v nadaljnje raziskave uporabe le-teh vlagajo znatna sredstva, ker so spoznali, da jim to zagotavlja prednost na tržišču. Z izvedenim delom na področju formalnih metod smo pomembno pripomogli k dejstvu, da je naša industrija pričela vključevati formalne metode v svoj razvojni proces.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
