Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Metrologija in biometrični sistemi

Uredi
Obdobja
01. januar 2018 - 31. december 2027
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.15.00  Tehnika  Meroslovje   
2.06.00  Tehnika  Sistemi in kibernetika   

Koda Veda Področje
P175  Naravoslovno-matematične vede  Informatika, teorija sistemov 

Koda Veda Področje
2.02  Tehniške in tehnološke vede  Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring 
Ključne besede
metrologija, biometrija, magnetometri, akustično merjenje in modeliranje, merjenje zdravstvenega stanja, akustična lokalizacija, govorne tehnologije, ambientalna inteligenca, strojno učenje, razpoznavanje vzorcev, globoka nevronska omrežja, globoko učenje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Upoš. tč.
5.464,16
A''
939,09
A'
1.833,2
A1/2
2.745,71
CI10
4.877
CImax
367
h10
33
A1
18,27
A3
6,73
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 22. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  298  4.174  3.642  12,22 
Scopus  442  6.462  5.508  12,46 
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  55920  Žiga Babnik  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2021 - 2023  11 
2.  22480  dr. Samo Beguš  Meroslovje  Raziskovalec  2018 - 2023  177 
3.  11805  dr. Simon Dobrišek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2018 - 2023  284 
4.  21314  dr. Miha Fošnarič  Fizika  Raziskovalec  2020 - 2021  173 
5.  38118  dr. Klemen Grm  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2018 - 2023  45 
6.  13144  dr. Stanislav Gruden  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2018 - 2023  36 
7.  22479  dr. Melita Hajdinjak  Matematika  Raziskovalec  2018 - 2023  126 
8.  53879  Marija Ivanovska  Sistemi in kibernetika  Tehnični sodelavec  2021 - 2023  29 
9.  51481  Tina Kamenšek  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Tehnični sodelavec  2021  53 
10.  31985  dr. Janez Križaj  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2018 - 2023  39 
11.  55070  Ajda Lampe  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2021  6 
12.  33172  dr. Rok Mandeljc  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2019  56 
13.  09580  dr. France Mihelič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2018  313 
14.  01938  dr. Nikola Pavešič  Sistemi in kibernetika  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2019  657 
15.  51910  Martin Pernuš  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2018 - 2023  14 
16.  39667  Slaven Ranogajec    Tehnični sodelavec  2018 - 2020  0 
17.  19230  dr. Peter Rogelj  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2018 - 2023  121 
18.  53724  Peter Rot  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2023  21 
19.  28458  dr. Vitomir Štruc  Sistemi in kibernetika  Vodja  2018 - 2024  361 
20.  54814  Žan Tomazini  Meroslovje  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  6 
21.  11380  dr. Mario Žganec  Meroslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  98 
22.  12000  dr. Jerneja Žganec Gros  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2018 - 2023  290 
23.  19236  dr. Janez Žibert  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2018 - 2023  271 
24.  31981  dr. Vincencij Žužek  Meroslovje  Raziskovalec  2018 - 2023  34 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  1538  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko  Ljubljana  1626965  27.762 
2.  0382  Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta  LJUBLJANA  1627155  14.406 
3.  1669  Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič  Koper  1810014007  10.779 
4.  1986  ALPINEON razvoj in raziskave, d.o.o.  Ljubljana  1820931  387 
Povzetek
V okviru raziskovalnega programa sodelujoči raziskovalci z dveh univerz in enega razvojnega tehnološkega podjetja izvajajo temeljne in aplikativne raziskave izbranih vsebin s področja metrologije, ki vključujejo samodejne analize in modeliranja iz biometričnih, akustičnih in magnetnih merilnih in drugih senzorskih podatkov za potrebe razvoja tehnoloških sistemov za podporo pri varovanju ljudi in njihovega zdravja ter zagotavljanju varnega bivalnega okolja. Glede na področje uporabe in vrsto uporabljenih ali razvitih senzorskih in merilnih naprav so raziskave ter uporaba rezultatov in izobraževanje usmerjeni v štiri glavne smeri, in sicer: biometrična merjenja in modeliranje, meritve in modeliranje zdravstvenega stanja, akustična merjenja in modeliranje govora ter magnetna merjenja in modeliranje.  Temeljne raziskave so usmerjene v iskanje novih možnosti izrabe obstoječih merilnih in senzorskih naprav za razvoj različnih biometričnih sistemov za samodejno zaznavanje in razpoznavanje ljudi in njihovih psiho-fizičnih stanj ter sistemov za dolgoročno spremljanje in modeliranje zdravstvenega stanja ljudi in njihovega okolja iz pridobljenih senzorskih in merilnih podatkov. Razvoj teh postopkov temelji na uporabi sodobnih metod strojnega učenja in samodejnega razpoznavanja vzorcev. Del raziskav je usmerjen tudi v razvoj novih merilnih naprav in senzorjev, primernih za omenjena področja uporabe. Ena najbolj pomembnih raziskovalnih in razvojnih usmeritev raziskovalnega programa je razvoj sistemov in reševanje odprtih problemov na področju biometričnih merjenj in modeliranja. Iskanje rešitev na tem področju se osredotoča na uporabo globokih nevronskih omrežij ter uporabi metod globokega učenja. Pristopi k biometričnim merjenjem in modeliranju so sorodni pristopom k merjenjem in modeliranju zdravstvenih stanj ljudi, zato je ena od raziskovalnih usmeritev progama tudi razvoj sistemov za osebno merjenje in dolgoročno spremljanje zdravstvenega stanja ljudi z uporabo različnih izbranih merilnih in senzorskih podatkov. Pri akustičnih merjenjih in modeliranju govora so raziskave usmerjene v razvoj govornih tehnologij, ki vključujejo akustično prostorsko lokalizacijo in osredotočanje na govorce kakor tudi razpoznavanje govora in govorcev ter njihovih psiho-fizičnih stanj, pri čemer je poudarek na razvoju tovrstnih rešitev za slovenski govorjeni jezik. Pri akustičnih merjenjih za spremljanje zdravstvenega stanja ljudi se del raziskav osredotoča tudi na inovativne senzorske sisteme za zaznavanje zvočnega sevanja ušesa, ki so primerni za presejalno preverjanje sluha. Pri magnetnih merjenjih in modeliranja je poseben poudarek na razvoju magnetnih merilnih naprav za šibka magnetna polja ter na raziskavi možnosti njihove uporabe pri presejalnih diagnostičnih testih. Raziskave so usmerjene tudi v raziskovanje možnosti njihovih uporab pri zagotavljanju zaščite pred neželenimi ali zdravju škodljivimi magnetnimi polji.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalno in razvojno delo, ki je načrtovano v okviru raziskovalnega programa, je usmerjeno v iskanje novih zamisli in odkritij na področju pridobivanja, analize in modeliranja iz biometričnih, zdravstvenih, akustičnih ter magnetnih merilnih in senzorskih podatkov za potrebe razvoja tehnoloških sistemov za podporo pri varovanju ljudi in njihovega zdravja ter zagotavljanju varnega bivalnega okolja. Razvoj tovrstnih tehnoloških sistemov je pomemben in zahteven raziskovalni in razvojni izziv, kar je razvidno iz dejstva, da vse več raziskovalnih skupin in podjetij vlaga vse več napora v razvoj tovrstnih sistemov.  Delo v okviru raziskovalnega programa pomeni nadaljevanje siceršnjega raziskovalnega dela sodelujočih raziskovalcev, ki so že vključeni v mednarodne raziskovalne tokove na področju raziskav in razvoja obravnavanih tehnologij. Ta vpetost se med drugim zrcali v uspešno izvedenih prenosih tehnologij v prakso, podeljenih patentih in odmevnih objavah na mednarodnih strokovnih in znanstvenih konferencah ter v mednarodnih strokovnih in znanstvenih revijah. Sodelujoči raziskovalci so pridobili bogate izkušnje s sodelovanjem pri več interdisciplinarnih mednarodnih projektih, ki naslavljajo tehnološka in tudi širša pravna in sociološka vprašanja uporabe inteligentnih nadzornih tehnologij, pri katerih predstavljajo zelo pomemben segment prav biometrični nadzorni sistemi, ki so pomemben predmet raziskav v okviru raziskovalnega programa. S prenosom pridobljenega znanja bodo imeli pričakovani rezultati vpliv in pomen tudi za druga sorodna oziroma širša razvojno-raziskovalna področja, kot so inteligentni sistemi, ki temeljijo na računalniški analizi različnih vrst senzorskih signalov, samodejno razpoznavanje vzorcev in strojno učenje, podatkovno rudarjenje, inteligentni nadzorni sistemi, ambientalni inteligentni sistem ipd. Pri načrtovanih raziskavah in razvoju biometričnih sistemov bodo imeli pričakovani rezultati vpliv predvsem na razvoj novih smernic pri poenostavitvi generativnih globokih nevronskih omrežij, ki se uporabljajo pri biometričnem razpoznavanju ljudi, na razvoj t.i. »end-to-end« modelov, ki zajemajo tako analitičen kot tudi generativni del, na razvoj nove metodologije vpeljave predhodnega znanja v globoka nevronska omrežja. Pričakovani rezultati bodo ponudili nov vpogled in znanje o globokih nevronskih omrežjih in globokem učenju, ki se uporablja pri razvoju različnih biometričnih sistemov.  Raziskave na področju merjenj in modeliranja zdravstvenega stanja posameznikov bodo pomembno prispevale k razvoju osebnih zdravstvenih aplikacij in sistemov za merjenje in dolgoročno spremljanje zdravstvenega stanja ljudi. Tovrstni sistemi postajajo vedno bolj pomembni pri varovanju zdravja ljudi in pravočasnem opozarjanju na zdravstvene težave. Raziskave na širšem področju govornih tehnologij pomenijo pomemben segment raziskav na širšem področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki jih podpira EU. Ohranjanje večjezičnosti članic je eno glavnih načel v okviru delovanja EU. Zato so postopki, ki omogočajo uporabo teh tehnologij za razvoj več-jezičnih informacijsko-komunikacijskih sistemov ter govornih biometričnih varnostnih sistemov, ena izmed prioritet na področju evropskih raziskav in razvoja. V raziskave te vrste so v širokem obsegu z veliko raziskovalnimi skupinami vključene vse članice EU.  Na področju magnetnih merjenj bo z opisanim raziskovalnim programom zagotovljena teoretična in raziskovalna podpora pri meritvah enosmerne gostote magnetnega pretoka in magnetnega polja nizkih frekvenc. Rezultati raziskav bodo poglobili dosedanja znanja na področju meritev magnetnih polj. S predlaganim raziskovalnim delom se sledi razvoju merilnikov na področju merjenja gostote magnetnega pretoka, ki se uporabljajo v svetu.
Pomen za razvoj Slovenije
Znanja in tehnologije, ki bodo rezultat raziskovalnega programa, bo možno neposredno uporabiti v gospodarstvu za razvoj novih produktov in naprednih storitev na področju biometričnih varnostnih in nadzornih sistemov, osebnih sistemov za spremljanje zdravstvenih stanj, magnetnih merjenj ter govornih tehnologij, ki bodo prilagojene slovenskemu govornemu področju.  Upravljanje z identitetami ljudi je pomembna sestavina  naprednih inteligentnih sistemov. Trg za upravljanje identitet trenutno obvladuje nekaj velikih korporacij, kot so MORPHO, Cognitec, Microsoft in Google, ki se v glavnem osredotočajo na biometrične aplikacije. Razpoložljive tržne raziskave se strinjajo, da obstaja precej prostora za rast trga tehnologij za upravljanje identitet, kjer se trenutni prihodki industrije gibljejo med 8 in 10 milijardami USD. Analiza in napoved trga v obdobju 2009-2017, ki jo je izvedlo podjetje Acuity Market Intelligence, ocenjuje letno stopnjo rasti na okoli 20% za trg tehnologij za upravljanje identitet, katerih ključni del predstavljajo biometrični sistemi. Stranska posledica tega hitrega razvoja bo pojav mnogih tržnih niš, ki jih lahko s pridom izkoristijo tudi manjša podjetja z inovativnimi in specializiranimi rešitvami, in se tako vključijo v mednarodne verige vrednosti. Več slovenskih podjetij je v zadnjem času tako že izrazilo zanimanje za sodelovanje pri razvoju novih produktov na omenjenih področjih. Te tehnologije se uvrščajo med visoko specializirane tehnologije, ki imajo visoko stopnjo dodane vrednosti in zato predstavljajo pomembno izvozno blago, ki lahko v veliki meri prispeva h gospodarski uspešnosti ter prepoznavnosti in promociji Slovenije v tujini. Raziskave na področju govornih tehnologij so za Slovenijo po vstopu v EU še posebej pomembne, saj naš jezik predstavlja enega izmed temeljev naše nacionalne identitete. Raziskovalno delo na tem področju bo omogočilo konkurenčnost našega jezika v primerjavi z drugimi. Sodelujoči raziskovalci so bili vpleteni v nekaj evropskih mednarodnih projektov, ki so sorodni predlaganim področjem raziskav in se dotikajo tudi širših vprašanj pravnega in družbenega urejanja uporabe biometričnih in drugih nadzornih tehnologij. V okviru teh projektov so navezali stike tako z Informacijskim pooblaščencem kot tudi z Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije in na podlagi teh izkušenj svetujejo podjetjem pri ustrezni obravnavi razvoja in uvajanja uporabe tovrstnih tehnologij (svetovanje pri pripravi Presoje vplivov na zasebnost ipd). Organizirali so tudi več odmevnih mednarodnih strokovnih in znanstvenih dogodkov v Sloveniji, ki so se neposredno ali posredno nanašali na predlagana področja raziskav. V okviru projektov in pri organizaciji mednarodnih dogodkov so pridobili pomembne mednarodne stike, preko katerih promovirajo slovensko znanje in s tem tudi slovensko državo, kar zagotovo pripomore k družbeno-ekonomskemu in kulturnemu ugledu in razvoju Slovenije. S projektnimi partnerji nedavnih mednarodnih projektov sodelujoči raziskovalci pripravljajo vloge za nove interdisciplinarne projekte na področju varnostnih in nadzornih tehnologij, ki v luči razvoja družbeno-političnih razmer v EU pridobivajo na pomenu in vplivu na urejanje naše družbe. Sodelujoči raziskovalci z Univerze v Ljubljani so vpleteni tudi v izvajanje različnih univerzitetnih in strokovnih pedagoških programov, v okviru katerih prenašajo svoje znanje na področju metrologije, biometrije, zdravstvene informatike in statistike, razpoznavanja vzorcev in umetnih inteligentnih sistemov na nove generacije študentov in diplomantov, ki se kot bodoči inženirji in tehnologi usposabljajo na teh področjih. Raziskovalno delo v okviru predlaganega programa predstavlja pomembno podporo tem prizadevanjem, predvsem pa osveževanju in pridobivanju novih znanj, kar bo omogočilo vzdrževanje stika slovenske raziskovalne sfere z najsodobnejšim razvojem in raziskavami na navedenih raziskovalnih področjih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno