Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Ekonomika agroživilstva in naravnih virov

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   
5.02.00  Družboslovje  Ekonomija   

Koda Veda Področje
S187  Družboslovje  Ekonomika kmetijstva 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
5.02  Družbene vede  Ekonomija in poslovne vede 
Ključne besede
Agrarna ekonomika, Ekonomika naravnih virov, Ekonomika hrane, Razvoj podeželja, Management in podjetništvo v agroživilstvu, Znanost o potrošniku hrane, Multi-disciplinarnost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.472,22
A''
908,88
A'
2.028,84
A1/2
2.746,16
CI10
1.407
CImax
100
h10
19
A1
18,38
A3
13,92
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 14. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  174  1.241  1.045  6,01 
Scopus  235  1.684  1.384  5,89 
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  57457  Živa Alif  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2023 - 2024  68 
2.  10890  dr. Emil Erjavec  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2018 - 2024  1.190 
3.  16329  dr. Luka Juvančič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  432 
4.  13487  dr. Stanko Kavčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2023 - 2024  406 
5.  30768  dr. Tina Kocjančič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  35 
6.  24297  dr. Maja Kožar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2024  199 
7.  19316  dr. Aleš Kuhar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  673 
8.  55853  Ana Novak  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2021  37 
9.  11171  dr. Martin Pavlovič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2024  426 
10.  22514  dr. Karmen Pažek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2024  608 
11.  38944  Ilona Rac  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2018 - 2024  106 
12.  19348  dr. Črtomir Rozman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2024  634 
13.  50530  dr. Tanja Šumrada  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2024  169 
14.  10584  dr. Andrej Udovč  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2024  568 
15.  29649  dr. Jaka Žgajnar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2024  236 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  67.219 
2.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.185 
3.  0416  Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije  Žalec  5051762000  4.279 
4.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.966 
Povzetek
Programska skupina, ki združuje agrarne ekonomiste iz štirih raziskovalnih ustanov, raziskuje družbeno-razvojna vprašanja trajnostne pridelave, predelave in potrošnje hrane ter upravljanja naravnih in podeželskih virov z uporabo vrhunskih znanstvenih teoretičnih okvirjev, metod in empiričnih orodij. Stremi za multi-disciplinarnim pristopom, ki integrira znanja različnih znanstvenih disciplin s področja kmetijstva, ekologije in ekonomike oz. družboslovja. Krepi in razvija teoretične okvirje in metodološka orodja na področju agrarne ekonomike in ekonomike naravnih virov ter oblikuje socio-ekonomski nacionalni analitični podporni sistem za odločanje o ključnih razvojnih vprašanjih kmetijstva in povezanih področij, pridobljena vrhunska znanja pa prenaša v visokošolski izobraževalni sistem. V novem obdobju skupina deluje predvsem na področjih, ki opredeljujejo raziskovalne vsebine in metode proučevanja in ki jih predstavljamo v nadaljevanju.   A. Razvoj podatkovnih sistemov v podporo odločanju Izgraditi enoten in celovit podatkovni sistem v podporo trajnostnemu odločanju v kmetijski politiki in v podporo odločanju na ravni kmetijskih gospodarstev. Podatkovni viri so tudi osnova za empirične analize na drugih raziskovalnih področjih.    B. Operacijske raziskave na ravni kmetijskih gospodarstev Razviti metodološki instrumentarij (z uporabo sodobnih metod operacijskih raziskav in informacijske tehnologije) za podporo odločanju na kmetijskih gospodarstvih in na ravni proizvodnih sektorjev. Ključne metode so simulacijski, večkriterijski dinamični in stohastični modeli, modeli na osnovi strojnega učenja, CBA analiza z opcijskimi modeli.   C. Ekonomika naravnih virov in okolja Celostno vrednotenje različnih kmetijskih in gozdnih sistemov z namenom ustvarjanja novih informacij o interakcijah med biofizikalnim, družbenim in ekonomskim vidikom rabe površin, trajnostnim gospodarjenjem z naravnimi viri in ohranjanjem družbene blaginje. Ključne metode so socio-ekološki sistem (SES), biofizikalne metode z emergijsko analizo, LCA modeli in diskurzivna analiza.   D. Ekonomski učinki in politološke analize javnih politik Družboslovna in ekonomska analiza procesov odločanja, reform, njihovih rezultatov in presoja trajnostnih učinkov kmetijske politike na evropski in nacionalni ravni. Ob razumevanju vzročnih povezav in učinkov želimo podpreti odločanje vladnih in nevladnih organov v kmetijstvu (nacionalna, regionalna in multi-nacionalna raven). Ključne metode so politološka analiza, sektorsko modeliranje, evalvacijska teorija, participatorni pristop in diskurzivna analiza.    E. Družbene inovacije in prenos znanja pri upravljanju naravnih virov Razvijati pristope, metodologije in socio-ekonomske analize v podporo inovacijski politiki in politiki prenosa znanja na področju agroživilstva in upravljanja z naravnimi viri. Ključne metode so SES teoretični okvir, AKIS teoretični okvir, participatorno in akcijsko raziskovanje.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina z multi-disciplinarnim pristopom, ki združuje ekonomska in biotehniška znanja, raziskuje procese in učinke ter išče ekonomsko in okoljsko vzdržne rešitve pri upravljanju kmetijstva in naravnih virov na mikro in makro ravni. Deluje na polju agrarne ekonomike kot znanstvene discipline in raziskuje vrzeli v znanju na področju metodoloških orodij in reševanja razvojnih vprašanj, kot so izzivi spremenjenih politično-ekonomskih razmer, socio-ekonomski učinki novih tehnologij, rastoče potrebe po hrani in spremenjene prehranske navade, okoljski in podnebni izzivi ter rastoče razlike med urbanimi in ruralnimi območji. S tem sledi trendom v nacionalnem in mednarodnem okolju in utemeljuje novo vlogi znanosti v povezavi z upravljanjem naravnih virov, prostora in agroživilske verige. Omenimo nekatere primere tem, ki jih bomo razvijali v raziskovalnem programu: 1. Nadgradnja in razvoj novih metodoloških orodij: izvirne metodološke rešitve in kombinacija metod matematičnega modeliranja na področju upravljanja kmetijskih gospodarstev; model za sistematizacijo in kvantifikacijo proračunskih transferjev v kmetijstvu; konceptualna nadgradnja socio-ekološkega sistema z elementi javnih politik; modeli delnega ravnovesja za proučevanje spremenjenih ekonomskih razmer v državah Zahodnega Balkana. 2. Nova spoznanja in zapolnitev vsebinskih vrzeli: meje znanstvenih disciplin pri proučevanju kmetijske politike; valorizacija družbenih in okoljskih koristi, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom (javne dobrine/ekosistemske storitve); biofizikalno (emergija) vrednotenje kmetijskih proizvodnih sistemov; družbene inovacije podeželskih virov (proučitev vloge socialne in humane dimenzije v tehnoloških in tržno usmerjenih inovacijah ter nastanek in razvoj socialnih inovacij v podjetništvu); možnosti vrednotenja živalskih genskih virov z metodo konkurenčne ponudbe; diskurzivna in SES analiza vrednotenja okolja v kmetijski politiki. 3. Prenos metod in njihova uporaba na razvojnih vprašanjih v nacionalnem kontekstu: strojno učenje na primerih upravljanja v kmetijstvu; večkriterijski odločitveni modeli za presojo različnih razvojnih vprašanj; modeli za upravljanje tveganja v izbranih dejavnostih kmetijstva s pomočjo Monte Carlo metode; opcijsko modeliranje za ocenjevanje ekonomske in finančne upravičenosti investicijskih projektov; ocena preferenc do izbranih ekosistemskih storitev; poslovno-finančne in trženjske analize novih tehnologij in proizvodnih sistemov pri upravljanju naravnih virov.
Pomen za razvoj Slovenije
Programska skupina z razvojem primernega metodološkega orodja, izvedbo raziskovanj in predstavitvijo rezultatov v javnosti podpira odločanje v vladnih in nevladnih organizacijah in gospodarstvu. Skupina, ki jo sestavljajo raziskovalci iz štirih institucij, tvori nacionalno jedro raziskovanja na področju agrarne ekonomike in se loteva pomembnih nacionalnih in evropskih družbenih vprašanj trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, živilstva, podeželja in varstva okolja. Zanimajo jo iskanje učinkovitejšega koncepta kmetijske politike in proučevanje njenih učinkov v Sloveniji s poudarjeno evropsko integracijsko dimenzijo, upravljanje na ravni kmetijskih gospodarstev, okoljske koristi in stroški, povezani s kmetijstvom in gozdarstvom, ter inovacije in prenos znanja. Skupina je vodilna nacionalna skupina za spremljanje in preučevanje kmetijske politike (posebej Skupne kmetijske politike EU), pri čemer želi v prihodnje več prispevati tudi na ravni EU-28. Nekatere ključne državne odločitve na področju kmetijstva v zadnjih 25 letih so bile tudi plod dela in raziskav članov skupine (reforme kmetijske politike v devetdesetih, koncept prilagajanja in pogajanj za pristop Slovenije na področju kmetijstva, izbira shem neposrednih plačil po letu 2005, pogajanja o evropskem proračunu za Slovenijo). Skupino vodi iskanje učinkovitejšega in bolj ciljno naravnanega koncepta politike, kar se navezuje tudi na vprašanje javnih financ, povezanih s kmetijstvom, na EU in nacionalni ravni. Nadaljnji predmet analize je področna zakonodaja, kot je obdavčitev kmetijstva, zemljiška zakonodaja in drugo. Skupina daje posebno vlogo tudi oblikovanju podpornih podatkovnih sistemov v kmetijstvu. Z njimi stremi k povečanju analitične vrednosti, kakovosti in uporabnosti posameznih podatkovnih baz za ključne uporabnike ter k povečanju stroškovne in časovne učinkovitosti javne uprave. Člani skupine imajo stalno možnost svoje delo in izsledke predstavljati državnim organom (različna resorna ministrstva Vlade RS, predvsem ministrstvi za kmetijstvo in okolje; Državni zbor) in nevladnih organizacij (npr. Kmetijsko gozdarska zbornica, Zadružna zveza Slovenije). Širše področje agrarne ekonomike, kamor lahko uvrstimo znanstveno področje skupine, je predmet številnih mednarodnih raziskav in ostaja tudi na prednostni listi raziskovalne politike EU (Obzorja 2020). Skupina tako vidi svoje poslanstvo tudi v vključevanju v mednarodne projekte in mreže, ki zagotavljajo vključitev Slovenije v mednarodni prostor, obenem pa omogočajo transfer vrhunskih znanj v slovenski prostor. Skupina je na nekaterih področjih (sektorsko modeliranje, analize agrarne politike, razvoj podeželja in ekosistemske storitve) referenčna za ta del Evrope, kar kažejo stalna povabila k sodelovanju pri EU projektih in tudi uspešne pridobitve ter izvedbe projektov. Predstavniki skupine svojo družbenoekonomsko vlogo utemeljujejo tudi s pripravo študij in analiz za mednarodne organizacije, kot so OECD, FAO in evropske institucije (Evropska komisija in Evropski parlament). Z raziskovalnimi delom bo skupina še naprej podpirala tudi evropski integracijski proces držav Zahodnega Balkana. Člani skupine sodelujejo tudi pri delu v različnih mednarodnih raziskovalnih in strokovnih skupinah, kjer tvorno prispevajo k delu in predstavljajo Slovenijo (EAAE, hmeljarska združenja). Z delom raziskovalnih aktivnosti člani programske skupine neposredno in posredno vplivajo na razvoj gospodarstva. Neposredno vlogo imajo pri razvoju novih tehnologij, kjer vstopajo z ekonomskimi analizami gospodarnosti in učinkovitosti proizvodnih sistemov (npr. akvaponika) ali z analizami konkurenčnosti, tržnih možnosti in okolja (npr. hmeljarstvo, pa tudi ekološko kmetijstvo, dopolnilne dejavnosti in drugo), kot tudi z oblikovanjem konceptov in strategij novih gospodarskih panog (npr. biogospodarstvo). Skupina razvija tudi metode prenosa znanja in sodeluje pri razvoju inovacijske politike v Sloveniji in EU. Izvaja pa tudi sektors
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno