Projekti / Programi
Ekonomika agroživilstva in naravnih virov
01. januar 2009
- 31. december 2013
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.02.00 |
Biotehnika |
Živalska produkcija in predelava |
|
4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S187 |
Družboslovje |
Ekonomika kmetijstva |
Koda |
Veda |
Področje |
4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
kmetijstvo, živilskopredelovalna industrija, kmetijska politika, konkurenčnost, indikatorji, sektorsko modeliranje, modeli kmečkih gospodinjstev, input-output modeli, socioekonomska struktura kmetijstva, neproizvodne funkcije kmetijstva, vertikalne integracije agroživilstva, skupna kmetijska politika EU, modeli odločanja
Raziskovalci (14)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
10890 |
dr. Emil Erjavec |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2009 - 2013 |
1.158 |
2. |
16329 |
dr. Luka Juvančič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
410 |
3. |
13487 |
dr. Stanko Kavčič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
397 |
4. |
24297 |
dr. Maja Kožar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
167 |
5. |
19316 |
dr. Aleš Kuhar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
645 |
6. |
29181 |
dr. Vesna Miličić |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
61 |
7. |
11171 |
dr. Martin Pavlovič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
412 |
8. |
08718 |
dr. Miroslav Rednak |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
505 |
9. |
27548 |
dr. Darja Regoršek |
Živalska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2010 |
69 |
10. |
10584 |
dr. Andrej Udovč |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
537 |
11. |
04694 |
dr. Katja Vadnal |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
513 |
12. |
05661 |
dr. Tinca Volk |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
537 |
13. |
28498 |
dr. Jana Zurc |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2010 |
14 |
14. |
29649 |
dr. Jaka Žgajnar |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2010 - 2013 |
218 |
Organizacije (3)
Povzetek
Cilj raziskovanja programske skupine je sistemska in celovita obravnava različnih vprašanj konkurenčnosti agroživilstva. Pri tem nameravajo raziskovalci prenašati in oblikovati nova znanja, razvijati in dograjevati empirična orodja, izvajati prenos znanja v mednarodni prostor, pripravljati strokovne osnove za potrebe učinkovitejšega odločanja poslovnih subjektov in države, prenašati nova znanja v pedagoški proces ter skrbeti za razvoj znanstvenega podmladka na širšem vsebinskem področju agrarne ekonomike. Z razvojem temeljnih teoretičnih znanj bo okrepljena možnost uspešne izmenjave znanja in skupnega raziskovalnega dela na mednarodni ravni.
Delo v okviru raziskovalne skupine razvrščamo v tri vsebinske sklope: indikatorji, modeli in instrumenti za krepitev konkurenčnosti.
Za raziskovalno področje konkurenčnosti agroživilstva je predvideno delo na naslednjih indikatorjih konkurenčnosti: (i) mreža indikatorjev za presojo konkurenčnosti agroživilstva; (ii) agrarnopolitični informacijski sistem; (iii) koeficienti elastičnosti (odzivnosti) ponudbe in povpraševanja za ključne proizvode; (iv) socio-ekonomska struktura kmetijstva; (v) primerjalno kmetijsko pravo in (vi) institucionalna analiza kmetijstva in živilskopredelovalne industrije.
Za pridobitev celovite ocene stanja konkurenčnosti, predvsem pa sposobnost napovedovanja učinkov in posledic spremenjenih ekonomskih razmer je predviden šele razvoj in vzdrževanje naslednjih ekonomskih modelov: (i) razvoj ekonomskega računa za kmetijstvo po dejavnostih; (ii) mednarodno kompatibilen parcialni sektorski model za presojo učinkov kmetijske politike; (iii) model splošnega ravnovesja s poudarjeno integracijo agroživilstva; (iv) regionalizirani input/output model za presojo alokacije dela; (v) parcialni sektorski model na osnovi pozitivnega matematičnega programiranja za presojo učinkov na ravni kmetijskih gospodarstev z dodatno presojo okoljskih učinkov; (vi) analiza odločitvenih procesov z uporabo modela kmečkih gospodinjstev in (vii) modeli mehanizmov odločanja kmetijske politike.
Poseben poudarek pri raziskovalnem delu je namenjen tudi relevantnosti in uporabnosti rezultatov za nosilce odločanja v kmetijski politiki. V tem kontekstu je predvideno delo na iskanju izvirnih rešitev ali pa na prilagoditvi že obstoječih instrumentov za krepitev konkurenčnosti. Zajeta bodo naslednja vsebinska področja: (i) lista konkurenčnih proizvodov oz. proizvodnih tehnologij; (ii) vertikalne integracije in modeli trženja ter sledljivosti; (iii) možnosti uporabe sistemov kakovosti in varnosti hrane; (iv) možnosti e-poslovanja v kmetijstvu; (v) dodatne storitve kmečkih gospodinjstev; (vi) modeli trženjskih strategij; (vii) modeli za učinkovitejše delovanje trga s proizvodnimi dejavniki v kmetijstvu in (viii) racionalni in učinkoviti mehanizmi odločanja v kmetijski politiki.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina sistematično in celovito obravnava različna vprašanja agrarne ekonomike povezana s pojmom konkurenčnosti agroživilstva. Posebej bi izpostavili naslednje dosežke: - Razvita in nadgrajena so nova vrhunska empirična orodja in pristopi, med katerimi omenimo predvsem kombiniranje kvantitativnih orodij splošnega in delnega ravnovesja za presojo učinkov politike razvoja podeželja (CAPRI-RD), DEXI model za presojo sort hmelja, model za presojo tveganj v kmetijstvu na temelju podatkov o kmetijskih gospodarstev, ki aplicirajo za subvencije v Slovenji, orodje za presojo proračunskih transferjev kmetijske politike (APM); - Uvedba novih kvantitativnih pristopov in analiza različnih vprašanj presoje družbenih vprašanj in učinkov politike (prostorska ekonometrija, agentno modeliranje (ABM), učinkov na cenovna razmerja v agro-živilski verigi (model vektorske avtoregresije). - Razvoj novih tipologij občin in kmetijskih gospodarstev (multivariatna regresija in clusterska analiza). - Izvirno politično-ekonomsko analizo koncepta in odločanja v Skupni kmetijski politiki (s pomočjo ontološkega realizma, policy modelov in diskurzivne analize). Skupina se je utrdila kot referenčna nacionalna skupina, združujoča raziskovalce treh ustanov, na področju ekonomike agroživilstva in ekonomike naravnih virov. Posebej poudarimo, da skupina beleži visoko koncentracijo EU projektov (OP in drugih) na posameznega člana skupine in njihova uspešna zaključitev, skupina postaja uveljavljeni člen mednarodne znanstvene skupnosti na področju agrarne ekonomike in ekonomike naravnih virov.
Pomen za razvoj Slovenije
Skupina s svojimi izsledki deluje predvsem na področju javnega interesa . Analizira stanja, presoja učinke spremenjenih ekonomskih razmer in predvsem učinke javnih politik na področju kmetijstva, živilstva, naravnih virov in razvoja podeželja na ravni države, Evropske unije, posameznih gospodarskih subjektov in lokalnih skupnosti. V zadnjem obdobju izpostavimo predvsem naslednje rezultate raziskovalnega in strokovnega dela, ki so imeli neposredni učinek na odločanje javnih organov v kmetijstvu: - stalni monitoring stanja v kmetijstvu in kmetijski politiki, rezultati predstavljeni stalno vladi Republike Slovenije (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje); na Odboru za kmetijstvu Državnega zbora in posvetih Kmetijsko-gozdarske zbornice in Zadružne zveze Slovenije kot osnova za presojo deležnikov o stanju in učinkih politike; - presoje sprememb Skupne kmetijske politike v postopkih reform po letu 2009 kot osnova za pogajalska stališča Republike Slovenije v pogajanjih v Svetu; - presoja sprememb proračuna EU na področju kmetijstva kot osnova za pogajalska stališča Republike Slovenije v pogajanjih o večletnem finančnem okvirju EU (2014-2020); - presoja različnih ukrepov in vprašanj Skupne kmetijske politike za Evropski parlament (naložbe v kmetijstvu, vprašanje majhnih kmetij) - analiza in presoja kmetijskih politik za države Zahodnega Balkana (FAO projekti). Izvedene so bile tudi modelne ekonomske ocene tržnih zakupnin za kmetijska in gozdarska zemljišča (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS), ocene stroškov okoljsko prijaznejših tehnologij pridelav (MKO) in modelnih ocen standardiziranih outputov kmetijstva (SURS), ki so podprle odločanje vladnih organizacij. Izdelane so bile tudi različne socio-ekonomske presoje spremenjenih gospodarskih ali naravnih razmer na kmetijstvo, ali kmetijstva na naravne vire za različne javne naročnike in lokalne skupnosti, ki so prav tako podprle odločanje organov teh ustanov. Skupina je aktivna tudi pri organizaciji znanstvenih srečanj. V okviru evropskega združenja agrarnih ekonomistov je organizirala seminar o razvoju podeželja, je ključni organizator njenega evropskega kongresa v letu 2014. Organizirajo se tudi nacionalne znanstvene prireditve v okviru Društva agrarnih ekonomistov DAES (zadnja leta 2013). Skupina uspešno prenaša raziskovalne dosežke tudi v pedagoški proces na vseh treh stopnja univerzitetnega izobraževanja na področju agrarne ekonomike in ekonomike naravnih virov. V okviru skupine nastaja tudi velika večina doktorskih nalog s področja agrarne ekonomike v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si