Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Prilagajanje slovenskega gospodarstva in razvojna identiteta Slovenije v EU

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.02.00  Družboslovje  Ekonomija   

Koda Veda Področje
S180  Družboslovje  Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika 

Koda Veda Področje
5.02  Družbene vede  Ekonomija in poslovne vede 
Ključne besede
konvergenca, gospodarske integracije, pariteta kupne moči, realni devizni tečaji, cenovni mehanizmi, finančni trgi, finančna integracija, enotni trg, analiza velikih podatkov, finančne krize, trg dela, človeški kapital, upravljanje uspešnosti zaposlenih, Slovenija, EU.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
14.744,54
A''
3.091,3
A'
7.622,29
A1/2
10.207,91
CI10
37.745
CImax
1.175
h10
98
A1
36,31
A3
3,27
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 23. maj 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  791  41.212  37.587  47,52 
Scopus  839  44.739  40.944  48,8 
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  55876  Aleksandra Amon  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  18 
2.  15631  dr. Jani Beko  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  299 
3.  21366  dr. Darja Boršič  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  364 
4.  22663  dr. Boštjan Brezovnik  Pravo  Raziskovalec  2019  552 
5.  35663  dr. Petra Cajnko  Ekonomija  Raziskovalec  2022  89 
6.  15500  dr. Mejra Festić  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  469 
7.  50632  dr. Dušan Fister  Sistemi in kibernetika  Mladi raziskovalec  2019 - 2022  110 
8.  58017  Aljaž Herman  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
9.  19108  dr. Timotej Jagrič  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  577 
10.  19448  dr. Žan Jan Oplotnik  Ekonomija  Vodja  2018 - 2024  749 
11.  23428  dr. Matjaž Perc  Fizika  Raziskovalec  2018  675 
12.  33655  Tina Perc Benko  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2023 - 2024 
13.  26533  dr. Igor Pesek  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2018  212 
14.  33630  dr. Attila Szolnoki  Fizika  Raziskovalec  2018 - 2024  159 
15.  30059  dr. Simona Šarotar Žižek  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  912 
16.  39529  dr. Živana Veingerl Čič  Ekonomija  Raziskovalec  2018  177 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0585  Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta  Maribor  5089638001  23.175 
2.  2547  Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko  Maribor  5089638051  18.076 
Povzetek
Program bo nadaljeval z raziskavami konvergenčnih procesov in asimetrij z aplikacijami na EU in Slovenijo Poleg splošnega preverjanja konvergenčnih procesov se bodo naše raziskave ukvarjale predvsem s temami, ki so z različnih vidikov povezane s konvergenco in integracijo enotnega trga EU: teorija paritete kupne moči (PKM), finančni trgi in finančne krize (FT), trg dela (TD) in, z zadnjima dvema tesno povezana, teorija iger (TI).   Preverjali bomo veljavnost paritete kupne moči na vzorcih držav s podobnimi ravnmi gospodarske, denarne in regionalne integriranosti. Preučevali bomo pomen devizno-tečajnih ureditev, vpliv gospodarskih kriz in učinkov izbora referenčnih valut na veljavnost paritete kupne moči v prej omenjenih vzorcih držav. Tako nameravamo identificirati pogoje, ključne gospodarske in institucionalne dejavnike, pod katerimi je izpolnjevanje paritete kupne moči dosegljivo. Težišče dela bo pri tem na proučevanju vzorca strukturnih prelomov in nelinearnih karakteristik gibanja realnih deviznih tečajev izbranih skupin gospodarstev. Preveriti želimo, ali se na makro in mikrofinančni ravni kažejo značilnosti enotnega finančnega trga in na kakšen način in v kolikšni meri je prisoten proces integracije nacionalnih zavarovalniških trgov. Izvirnost raziskovanja se bo poleg proučevanja aktualnega procesa izkazovala tudi v novo pridobljenem vpogledu v razvoj procesa finančne integracije v EU. Dinamičnost raziskovalnih rezultatov in analiza njihovega časovnega sovpadanja glede na druge, že znane procese ali dejavnike na širšem finančnem trgu, nudi odkrivanje morebitnih indikatorjev na zavarovalniškem trgu. Ekonomska neravnovesja v evro prostoru, izkazana v evrski krizi niso rešena in predstavljajo podstat novih kriz. Finančne krize, ki so izbruhnile v evrskem prostoru po letu 2009 so prisilile vlade, da prično z reševanjem njihovih domačih bančnih sistemov pred kolapsom. Kot rezultat se je raven dolga teh držav dramatično povečala. Države evro cone znatno bolj podlegajo nevarnosti dolžniške krize, kot države ki niso del monetarne unije, kljub temu, da imajo slednje slabšo fiskalno situacijo. Namen naše raziskave je najti odgovor na vprašanje, kako naj se države članice monetarne unije izognejo likvidnostni krizi, ki lahko degenerira v krizo solventnosti.   Tradicionalni načini upravljanja uspešnosti zaposlenih, ki rangirajo in ocenjujejo zaposlenega v primerjavi z njegovimi sodelavci, so se izkazali za neučinkovite in so odpovedali kot metoda upravljanja uspešnosti zaposlenih, ker demoralizirajo zaposlene, ustvarjajo sovraštvo med njimi in spodbudijo perspektivne in ključne zaposlene, da si začnejo iskati delo drugje. Zato je za prihodnje obdobje cilj programske skupine na področju trga dela razviti družbeno odgovoren in inovativen model upravljanja uspešnosti zaposlenih z uporabo celovitih razvojnih metod. Analizirali bomo tudi vpliv takšnega modela na uspešnost organizacije in razvoj gospodarstva kot celote.
Pomen za razvoj znanosti
Glavni tok ekonomske teorije se je ob koncu sedemdesetih in pričetku osemdesetih let 20. stoletja usmeril k neoklasiki, kar je med drugim bilo povezano z nemočjo keynesianizma, da bi pojasnil in odvrnil stagflacijo, povzročeno z naftno krizo. Kot pa kažejo gibanja ob pričetku 21. stoletja, je neoklasična paradigma ekonomske politike izgublja svoj zagon, toda tudi različni postkeynesianski pogledi ne pridobivajo prepričljivosti, kar pred ekonomsko znanost postavlja nove izzive. Novejša politična gibanja celo ignorirajo osnovne postulate ekonomske vede, zaradi česar bo potrebno temeljna ekonomska spoznanja še dodatno utrjevati. Še posebej pa je v ekonomsko teoretičnem smislu zanimiva EU z istočasnimi integracijski in dezintegracijskimi procesi znotraj nje, v njeni periferiji in globalno. Glavne ekonomske paradigme so nastajale ob predpostavki homogenih gospodarstev, ki imajo enoten trg, jasen center odločanja o ekonomskih politikah in ob splošnem konsenzu o  liberalnih temeljih sistema. Zato je teoretične koncepte potrebno dopolniti z analizami konvergenc in asimetrij ob predpostavki možnih institucionalnih sprememb, ki predstavljajo realnost EU in globalno, zato so izziv ekonomski teoriji in družboslovju. Pogoji, ki se razlikujejo od aktualnih paradigmatičnih predpostavk, predstavljajo metodološki izziv, ki ga programska skupina sprejema. Razvili bomo metodologije za analitično obravnavo konvergenčnih procesov in asimetrij na teoretični ravni z možnostjo aplikacij v EU. Pomemben poudarek je na interdisciplinarnosti in celovitih pristopih s poudarkom na analizi finančnih trgov in finančnih kriz, značilnosti in veljavnosti paritete kupne moči ter trga dela in z njim povezane družbene odgovornosti.   Dosedanje vrhunske objave in visoka citiranost objavljenih del programske skupine kažeta na pomemben doprinos k razvoju znanosti na vseh področjih, ki so tematsko vključene v delovanje programske skupine. Študije združujejo elemente ekonomije, fizike ter uporabne matematike, statistike in ekonometrije, ter tako preko močno interdisciplinarnega pristopa razkrivajo nove vidike integracije slovenskega gospodarstva v evropski prostor.   Podobni pristopi za razumevanje kompleksnih sistemov so v preteklosti privedli do izjemnega uspeha in ustvarili številna uspešna področja fizikalnega raziskovanja. Dva najpomembnejša primera sta področji ekonofizika in sociofizike, kjer veliko število udeležencev tvori kolektivno vedenje, ki ga ne bi bilo mogoče nikoli razložiti le z analizo reprezentativnega člana sistema. Zato velja stavek Philipa W. Andersona "Več je drugačno.", kar pomeni, da je pomembno, da presežemo meje redukcionizma, in sprejmemo sinergijske povezave z drugimi znanstvenimi disciplinami, če nam lahko koristijo. Sodobnih teorij, ki so sposobne ne le analize preteklih dogodkov, temveč tudi napovedi nenadnih sprememb, gospodarske krize ali socialne revolucije, ni mogoče ustvariti brez uporabe takšnega pristopa k raziskavam. Naš cilj je torej ne samo razvijati ekonomsko znanost, temveč s področja ekonomije prenesti drugim disciplinam koncepte, metode in perspektive za obravnavanje in reševanje pomembnih problemov, ki morda v preteklosti niso bili rešeni. Končni rezultat bo bolj celovita evolucijska teorija iger, zlasti takšna, ki bo primerna za reševanje izzivov 21. stoletja.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je v EU in s tem deli njeno usodo. Zelo pomembna so za Slovenijo spoznanja o tem, kaj lahko v prihodnje pričakujemo od EU in kako lahko vplivamo na procese v njej, njen obstoj in nadaljnje delovanje. Vključenost v konvergenčne procese na eni strani in izpostavljenost asimetričnim šokom na drugi je realnost Slovenije v soodvisnosti z drugimi evropskimi državami in institucijami EU. Gospodarski interes Slovenije je povezan tudi z razvojem periferije EU. Raziskovalni program bo omogočil suvereno nastopanje Slovenije v EU povezavah ob istočasni krepitvi njene ekonomske in politične identitete.   Slabost t. i. porajajočih trgov, kot je tudi Slovenija, je v nezadostni in pomanjkljivi institucionalni izgradnji finančne ureditve; le-ta namreč ne vsebuje zadostnih branikov (npr. dobro definiran in transparenten sistem za urejanje bankrotov, likvidacij in ostalih oblik izterjave dolgov, zavarovanje depozitov, funkcija posojilodajalca v skrajni sili itd.) za obrambo pred samo-izpolnjujočo paniko, oziroma so eventualni braniki neoperativni, ko gre za kreditorje ali dolžnike, ki so rezidenti tujih držav. Takšne razmere ustvarjajo potencialne pogoje za izbruh in razmah panike v razmerah poka finančnega balona. Zato ima proučevanje primerne finančne ureditve ključni pomen za nadaljni uspešen razvoj slovenskega gospodarstva. Ocenjujemo, da so teoretični modeli na principu agentskega modeliranja zreli za implementacijo v praksi, še posebej kot pripomoček strokovnjakom pri implementaciji strategij za izhod iz kriznih stanj, negativih kolektivnih gibanj, in političnih nesoglasij. Bistven doprinos je odklon od linearnega razmišljanja, ki v praksi ne vodi do želenih rezultatov. Tipičen primer linearnega razmišljanja je dvig davka na dodano vrednost z namenom napolniti državno blagajno. Podoben ukrep so pred Slovenijo izvedle številne druge države v EU, in nikjer ni bilo želenih rezultatov. Ukrep zanemarja ciklične interakcije na relaciji družba a država a gospodarstvo a družba. Vladni ukrepi so osredotočeni na linearno navezo družba + gospodarstvo a država, ne upoštevajo pa se povratne informacije (in posledice), ki jih tovrstni ukrepi neobhodno prinašajo s sabo. Matematični modeli, ki jih razvijamo, jasno pokažejo zakaj so tovrstni ukrepi neuspešni, ter povedo tudi, kakšni ukrepi bi zelo verjetno bili bolj uspešni. Omejitve za prenos v prakso so zgolj v nepoznavanju omenjenih metod pri tistih, ki bi lahko od njih pridobili največ. S konsistentnimi spoznanji o inoviranju upravljanja starejših, managementu zdravja, upravljanju uspešnosti zaposlenih in novi vlogi človeškega kapitala v obdobju digitalizacije lahko bistveno prispevamo k skupni stopnji delovne aktivnosti, višji inovativnosti, ekonomičnosti in produktivnosti dela ter zato večji učinkovitosti gospodarstva Slovenije.   In nenazadnje, teoretične in empirične ugotovitve, ki bodo rezultat delovanja programske skupine, bodo uporabljene tudi v izobraževalnem in raziskovalnem procesu dodiplomskega in podiplomskega študija. Novi raziskovalni rezultati s tega področja in njihov prenos v izobraževalne programe bodo tako prispevali k vsebinsko kakovostnejšemu študijskemu procesu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno