Projekti / Programi
Prilagajanje slovenskega gospodarstva in razvojna identiteta Slovenije v EU
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
ekonomska politika, EMU, integracija, postkeynesianski model tranzicije, neoklasična šok terapija, neoklasični gradualizem, Slovenija, tranzicija in gospodarski dosežki, reforme tipa I, združevanja in prevzemi, ekonomski nacionalizem, , implementacija uredbe EU, Evropska delniška družba, enotirni sistem upravljanja, delavska participacija, Zakon o gospodarskih družbah – ZGD
Raziskovalci (13)
Organizacije (1)
Povzetek
Slovenija se je odločila za strategijo hitrega vstopanja v EMU. Čeprav ta strategija omejuje vrsto tečajnih in makroekonomskih tveganj, obenem zahteva visoko stopnjo sodelovanja ekonomskih politik. Znižanje slovenske inflacije na primerljivo raven držav evro območja bo dokaz, da je pristop postopne preobrazbe gospodarstva po letu 1990, kot ga je izvajala Slovenija, združljiv s hitro denarno integracijo in z dokončnim prevzemom evra.
Ex post analiza tranzicijskih modelov pokaže, da so v mnogih državah, predvsem pa v Sloveniji, bili izrazito prisotni postkeynesianski elementi. V ekonomski politiki pa, ki jo je v obdobju tranzicije vodila Slovenija, prihaja do prepletanja neoklasične (šok) terapije in keynesianizma. Brez izrecnega sklicevanja na Keynesa so mnogi ukrepi omogočali vzdrževanje visoke ravni agregatnega povpraševanja in s tem omogočili hiter izhod iz transformacijske depresije v trajno gospodarsko rast in zniževanje brezposelnosti, vendar ob persistentni zmerni inflaciji.
Nadalje potekajo v okviru programske skupine raziskave s področij delovanja finančnih trgov. To so predvsem: povezava poslovnih ciklusov in borznih ciklusov, učinkovitost borznih trgov v tranziciji, determinante finančnih kriz v porajajočih se ekonomijah, management in preprečevanje finančnih kriz ter donosnost in tveganje vzajemnih skladov.
Liberalizacija tekočih računov je še posebej v zadnjih desetih letih pripeljala do velikih premikov v lastniški strukturi v Evropi kot tudi v tranzicijskih državah. Po eni strani je s pomočjo teh procesov uspela konsolidacija strateških sektorjev s EU (letalska industrija, oborožitvena industrija, vesoljski program), po drugi strani pa so se kmalu pokazale meje evropskih nacionalnih vlad, da z vstopanjem tujega kapitala v strateške sektorje, kot je predvsem energetika, še obvladujejo gospodarska gibanja doma in še lahko prevzemajo odgovornost za izpolnjevanje ekonomskih ciljev. Raziskava je pokazala, da pričakovanja politike, medijev in stroke niso identična. Za razliko od politike in delno tudi medijev, se je v ocenah sodobnih dogajanj stroka bistveno manj opirala na t.i. nacionalne interese.
Hkrati z vsebinskimi raziskavami so v skladu s programom potekale tudi metodološke raziskave. Te so toliko pomembnejše v razmerah, ko se zaradi porajanja novih tržnih gospodarstev kot tudi zaradi širitve EU soočamo s problemom kratkih časovnih vrst, ki močno omejujejo analiziranje vzrokov za posamezna gospodarska gibanja in seveda napovedovanje. Tako razvijamo nove metode za analizo kratkih časovnih serij, še posebej na področju detekcije nelinearnosti. Rešitve, ki smo jih do sedaj pripravili, so bile uspešno preverjene ne le v ekonomiji, temveč tudi na področju medicine. Pripravljene metode in postopki dopuščajo visoko resolucijo in robustnost, kar je izrednega pomena pri analizi časovnih serij. Metode smo uspešno uporabili pri analizi borznih trgov, kjer smo na osnovi obsežne primerjalne študije desetih tranzicijskih držav uspeli pokazati nekatere posebnosti, ki veljajo za nove (tranzicijske) trge.
Pomemben del raziskave je bila tudi diseminacija rezultatov raziskav na področju pravnega konsolidiranja evropskega in s tem tudi slovenskega sistema upravljanja družb. To je bilo storjeno s sodelovanjem v strokovni skupini za pripravo sprememb zakona o gospodarskih družbah in strokovni komisiji za pripravo predloga sprememb Kodeksa o upravljanju javnih delniških družb, izvedba projektov za podjetja v zvezi z uvedbo enotirnega sistema upravljanja in uvedbo evra v kapitalskih družbah.
Pomen za razvoj znanosti
I. Kot pa kažejo gibanja ob pričetku 21. stoletja, neoklasična paradigma ekonomske politike izgublja svoj zagon, kar pred ekonomsko znanost postavlja nove izzive. Možne odgovore nanje je treba iskati najprej v empiričnih analizah z ex post ocenami teoretičnih predpostavk. Naslednji korak so simulacije tistih alternativ ekonomskih politik, ki temeljijo na različnih teoretičnih konceptih in njihova primerjalna analiza. Analiza uspešne gospodarske tranzicije v okviru razširjene EU predstavlja eno od poti do odgovorov na globalna vprašanje ekonomske teorije. Temeljne zakonitosti so v perifernih pogojih včasih bolj očitne. Zato pričakujemo, da bo ta raziskovalni program prispeval k pojasnjevanju zakonitosti perifernega gospodarstva v procesu integracije k enemu globalnih centrov. II. Empirične študije PKM tranzicijskih držav (novih članic EU in drugih) so zelo redke. Panelni pristop k analizi podatkov pa bo še posebej obogatil znanstveno literaturo na tem področju. III. Na področju ČM Z&P se srečajo mestoma nekompatibilni imperativi gospodarske rasti, konkurenčnosti in vzpostavljanja tržnega reda: globalizacija prinaša zahteve po zniževanju stroškov, razvijajoča se evropska integracija potrebuje konsolidacijo najpomembnejših panog, Evropska komisija pa mora nadzorovati tržni red pri teh procesih. S pomočjo raziskave ekonomskih učinkov in odnosa do ČN Z&P v Evropi bomo poskusili dati prispevek k znanosti z robustno empirično analizo stiliziranih dejstev, ki bo pripomogla k nadaljnjemu pojasnjevanju problema ČM Z&P in odnosa realne ekonomske politike do njega. IV. Rezultati programske skupine bodo razkrili nove mehanizme, preko katerih lahko nepredvidljive motnje konstruktivno vplivajo na red in organiziranost v ekonomskih sistemih in družbi na splošno. Še posebej konstruktivni efekt na družbeno dinamiko je v okviru znanosti popolnoma nov in torej predstavlja velik doprinos k razvoju in interdisciplinarnemu pristopu, ki je v luči natrpanosti in težavnosti publiciranja v znanstvenih medijih esencialnega pomena za prosperiranje. Rezultati bodo nakazovali tudi nove in inovativne smernice v tehnikah napovedovanja določenih ekonomskih stanj, ter tako dodatno obogatili svetovno znanstveno literaturo. V. Ker se izpostavijo razlike med angloameriškim in evropskim pravnim sistemom, ki vodijo do različnih rezultatov pri obravnavi istih koncentracij v ZDA in EU, bo raziskava poskušala dati prispevek k razvijanju zamisli približevanja obeh sistemov na področju konkurenčnega nadzora koncentracij ter s tem k zmanjševanju konfliktnih odločitev. Obenem pa bodo izsledki raziskave prispevali tudi k ideji zvišanja konkurenčnosti prek ustreznega nadzora koncentracij s primernim upoštevanjem ekonomske učinkovitosti
Pomen za razvoj Slovenije
I. Za družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije je ekonomska politika zelo pomembna. Predlagani raziskovalni program bo dal odgovore na najpomembnejša konceptualna vprašanja ekonomske politike. Omogočil bo tudi vrednotenje alternativ v ekonomski politiki in iskanje najustreznejših ekonomsko-političnih odzivov na gospodarska gibanja. II. Ocena veljavnosti PKM bo omogočila boljši vpogled slovenske vlade v ocenjevanje in predvidevanje procesov prilagajanja Slovenije. III. Odnos slovenske ekonomske politike do NTI in še posebej do ČM Z&P je še posebej ambivalenten. Pri tem gre bolj za nasprotovanje med politično sprejetim odnosom do ČM Z&P in empričnimi dokazi stroke kot pa znotraj struktur, ki jih ti procesi zadevajo. Tak odnos je moč povezati tudi s problemom zaprtosti majhne homogene nacionalne skupnosti (North). Program bo prinesel nov prispevek na področju empiričnega dokazovanja o obstoju stiliziranih dejstev glede ekonomskih učinkov ČM Z&P, vendar pa bo hkrati omogočil argumentirano razpravo v javnosti glede pomena iskanja slovenske identitete v odprti družbi. Pri tem se bo naslanjal tudi na raziskave o relativnih razmerjih cen in plač, ki podpirajo ugotovitve, da je v majhnem gospodarstvu jamstvo za njegovo konkurenčnost a tudi za ohranjanje identitete odpiranje (za tuje znanje) izjemnega pomena. Javne predstavitve in poljudni prispevki v medijih o teh razmerjih bodo eden od stebrov diseminacije znanja predlaganega programa. IV. Posebnost predlaganega programa je v tem, da bo poskušal graditi na izraziti aplikabilnosti raziskovalnih rezultatov in s tem njihovi direktni implementaciji v gospodarsko prakso. Pri tem bomo gradili na že doseženih rezultatih iz področja financ in bančništva, kjer smo predstavili nove metode v okviru Basel II (Jagrič in Jagrič 2007) ter jih uspešno implementirali v poslovanje druge največje banke v Sloveniji. Predvidene študije se preko evolucijske teorije iger intimno vežejo tudi na družboslovje, tako da bodo rezultati programa nedvomno imeli težo tudi v luči družbeno-ekonomskega razvoja Republike Slovenije. Predvsem specifikacija optimalnih pogojev, v smislu tipa in jakosti zunanjih motenj, pri katerih je kooperacija in z njo neposredno povezana družbena blaginja maksimalna, lahko ima ob primernem interesu in angažmaju kompetentnih oseb in institucij pozitiven učinek na družbeno-ekonomski razvoj Republike Slovenije. V. Glede na usklajevanje slovenske zakonodaje z zakonodajo ES na tem področju, bodo izsledki raziskave konkurenčnega nadzora koncentracij v EU ter vse večje ekonomske analize pravnih pravil pomembno prispevali k interpretaciji ter uporabi pravil slovenskega konkurenčnega prava. Pregled statistike Urada za varstvo konkurence Republike Slovenije kaže, da se večina postopkov, ki jih ta organ letno obravnava, nanaša na nadzor koncentracij. Podobna je situacija tudi v drugih državah in EU. Zaradi tega se izraža vse večja potreba po literaturi ter strokovnjakih s tega področja. Rezultati programa bodo neposredno uporabni pri izvajanju študijskih programov na vseh sodelujočih fakultetah.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
