Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Prilagajanje slovenskega gospodarstva in razvojna identiteta Slovenije v EU

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.02.00  Družboslovje  Ekonomija   
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S180  Družboslovje  Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika 

Koda Veda Področje
5.02  Družbene vede  Ekonomija in poslovne vede 
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15631  dr. Jani Beko  Ekonomija  Raziskovalec  2014 - 2017  299 
2.  21366  dr. Darja Boršič  Ekonomija  Raziskovalec  2014 - 2017  364 
3.  50632  dr. Dušan Fister  Sistemi in kibernetika  Mladi raziskovalec  2017  110 
4.  19108  dr. Timotej Jagrič  Ekonomija  Vodja  2014 - 2017  577 
5.  28677  dr. Vita Jagrič  Ekonomija  Raziskovalec  2017  185 
6.  06386  dr. Davorin Kračun  Ekonomija  Raziskovalec  2014 - 2017  597 
7.  17041  dr. Klavdij Logožar  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2014 - 2017  589 
8.  08102  dr. Tanja Markovič Hribernik  Ekonomija  Raziskovalec  2017  485 
9.  19448  dr. Žan Jan Oplotnik  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2017  749 
10.  02543  dr. Rasto Ovin  Ekonomija  Raziskovalec  2014  828 
11.  23428  dr. Matjaž Perc  Fizika  Raziskovalec  2014 - 2017  672 
12.  08826  dr. Sebastjan Strašek  Ekonomija  Raziskovalec  2014 - 2017  589 
13.  33630  dr. Attila Szolnoki  Fizika  Raziskovalec  2014 - 2017  159 
14.  34475  dr. Matjaž Žunko  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2014 - 2015  14 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0585  Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta  Maribor  5089638001  23.099 
2.  2547  Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko  Maribor  5089638051  18.021 
Povzetek
Program bo raziskoval konvergenčne procese in asimetrije na teoretični in metodološki ravni z aplikacijami na EU v celoti in še posebej Slovenijo v teh EU procesih. Velika globalna recesija je namreč pokazala šibke točke EU in s tem postavila pred ekonomske in družboslovne raziskovalce nove izzive. Z interdisciplinarno analizo, ki upošteva razvoj ekonomskih in družboslovnih paradigem 21. stoletja, bomo prišli do novih spoznanj o teh procesih in do možnih konceptualnih rešitev akutnih in razvojnih problemov. Raziskave bodo potekale na več segmentih. Tako bomo nadaljevali preučevanje konvergenčnih procesov v nefinančnem sektorju, finančnem sektorju, razvijali novo metodologijo in analizirali vprašanja konvergence in asimetrije znotraj teorije iger.   Preteklo delo v okviru raziskovalne skupine je pokazalo, da imajo čezmejne združitve in prevzemi (Č-M Z&P) pomembno vlogo v procesu konvergence, saj vplivajo na strateške sektorje v tranzicijskih gospodarstvih dežel Evrope kot držav - prejemnicah. Pri tem so ekonomski učinki teh procesov povezani z institucionalno ureditvijo v državi prejemnici. Raziskava se bo posebej posvetila še eni determinanti – institucionalni ureditvi v državi gostiteljici. Pričakujemo, da bodo dobljena nova stilizirana dejstva, na osnovi katerih bomo postavili ugotovitve raziskave, ter opredelili predloge za ukrepanje, da bi se strani države prejemnice Č-M Z&P čim bolj povečali ekonomski pozitivni učinki teh procesov na delovanje in rast strateških panog.   Spremembe v mednarodni finančni arhitekturi, uvajanje novih valut, procesi denarne integracije gospodarstev (npr. konstituiranje in dolžniška kriza evroobmočja), pogosti izbruhi finančnih kriz, pojav velike recesije so procesi, ki narekujejo potrebo po nenehnem proučevanju finančnega sistema in njegovih sestavnih delov. V raziskavi bomo nadaljevali s preučevanjem vprašanja konvergence tega segmenta, modeliranja tveganj, ki se pojavljajo in vprašanja veljavnosti paritete kupne moči (PKM) v novih tržnih in institucionalnih razmerah.   Le sodelovanje in složno delovanje ljudi lahko vodi do znosne in gotove prihodnosti človeštva. Posameznik se ne sme ozirati le na kvaliteto lastnega življenja in blaginje, pač pa se mora zavedati, da lahko vsako njegovo dejanje vpliva na družbo in okolje na globalni ravni. V kolikor se to izrodi, se začnejo rušiti temelji stabilne družbene ureditve, kar privede do t.i. "tragedy of the commons" (Hardin, G., 1968). Dogodki, ki smo jim bili nedavno priča na ravni svetovne ekonomije, nas na to opozarjajo in nam ob tem dajo vedeti, da je potrebno bolj poglobljeno razumevanje vplivov posameznikovih dejanj na globalni razvoj. To je tudi botrovalo k temu, da so najvidnejše revije, kot sta Nature in Science, nedavno izrazile potrebo po raziskavah, ki bi naslavljale trenutni in prihodnji sociološko-ekonomski razvoj. Samo raziskovanje naj bi temeljilo na interdisciplinarnem pristopu, v katerem so zajete prvine agentno-orientiranega programiranja, matematičnega modeliranja in predvsem statistične fizike (Szabó, G., Fáth, G., 2007; Nowak, M.A., 2006; Lazer, D., et al., 2009).
Pomen za razvoj znanosti
Glavni tok ekonomske teorije se je ob koncu sedemdesetih in pričetku osemdesetih let 20. stoletja usmeril k neoklasiki, kar je med drugim bilo povezano z nemočjo keynesianizma, da bi pojasnil in odvrnil stagflacijo, povzročeno z naftno krizo. Kot pa kažejo gibanja ob pričetku 21. stoletja, neoklasična paradigma ekonomske politike izgublja svoj zagon, različni postkeynesianski pogledi pridobivajo prepričljivost, kar pred ekonomsko znanost postavlja nove izzive. Še posebej pa je v ekonomsko teoretičnem smislu zanimiva EU in integracijski procesi znotraj nje. Glavne ekonomske paradigme so nastajale ob predpostavki homogenih gospodarstev, ki imajo ne samo enoten trg temveč tudi samo en center odločanja o ekonomskih politikah. Zato je teoretične koncepte potrebno dopolniti z analizami konvergenc in asimetrij, ki predstavljajo realnost EU in zato tudi izziv ekonomski teoriji in družboslovju.   Pogoji, ki se razlikujejo od aktualnih paradigmatičnih predpostavk, predstavljajo metodološki izziv, ki ga programska skupina sprejema. Razvili bomo metodologije za analitično obravnavo konvergenčnih procesov in asimetrij na teoretični ravni z možnostjo aplikacij v pogojih EU. Pomemben poudarek je na interdisciplinarnosti in celovitih pristopih.   Dosedanje vrhunske objave in visoka citiranost objavljenih del programske skupine kažeta na pomemben doprinos k razvoju znanosti. Študije združujejo elemente ekonomije, fizike in uporabne matematike, ter tako preko močno interdisciplinarnega pristopa razkrivajo nove vidike integracije slovenske ekonomije v evropski prostor. Ocenjujemo, da bodo teoretični modeli na principu agentskega modeliranja zreli za implementacijo v praksi, še posebej kot pripomoček strokovnjakom pri implementaciji strategij za izhod iz kriznih stanj, negativih kolektivnih gibanj in političnih nesoglasij. Bistven doprinos je pričakovan odklon od linearnega razmišljanja, ki v praksi ne vodi do želenih rezultatov. Tipičen primer linearnega razmišljanja je dvig davka na dodano vrednost z namenom napolniti državno blagajno. Podoben ukrep so pred Slovenijo izvedle številne druge države v EU in nikjer ni bilo želenih rezultatov. Ukrep zanemarja ciklične interakcije na relaciji družba -) država -) gospodarstvo -) družba. Vladni ukrepi so osredotočeni na linearno navezo družba+gospodarstvo -) država, ne upoštevajo pa se povratne informacije (in posledice), ki jih tovrstni ukrepi neobhodno prinašajo s sabo. Matematični modeli, ki jih bomo razvili, bodo jasno pokazali zakaj so tovrstni ukrepi neuspešni, ter tudi, kakšni ukrepi bi zelo verjetno bili bolj uspešni.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je v EU in s tem deli njeno usodo. Zato so pomembna spoznanja o delovanju EU in o možnostih, da na procese vplivamo. Vključenost v konvergenčne procese na eni strani in izpostavljenost asimetričnim šokom na drugi je realnost Slovenije v soodvisnosti z drugimi evropskimi državami in institucijami EU. Raziskovalni program bo omogočil suvereno nastopanje Slovenije v EU povezavah ob istočasni krepitvi njene kulturne identitete.   Ker se predlagane študije preko evolucijske teorije iger intimno vežejo na družboslovje in ekonomijo, bodo imeli rezultati, vsaj posredno, težo tudi v luči družbeno-ekonomskega razvoja Republike Slovenije. Predvsem specifikacija optimalnih pogojev, v smislu koevolucijskih procesov kakor tudi interakcijskih mrež, pri katerih je kooperacija in z njo neposredno povezana družbena blaginja maksimalna, lahko ima ob primernem interesu in angažmaju kompetentnih oseb in institucij pozitiven učinek na družbeno-ekonomski razvoj Slovenije. Koevolucijske procese je v družbeni sistem dokaj enostavno vpeljati, bodisi preko pohval, graj ali materialnih stimulacij, ki lahko ob primerni višini nagrade vzpodbudijo večjo produktivnost in razvoj. Seveda morajo biti bolj uspešni posamezniki primerno bolj nagrajeni, in obratno. Čeprav se zdi pristop trivialen in velikokrat uporabljen, bodo predlagane študije razkrile natančne mehanizme in optimalne pogoje, v katerih imajo takšne preproste tehnike optimalen učinek.   Teoretične in empirične ugotovitve, ki izhajajo iz analiziranja konvergenčnih procesov, bodo uporabljene tudi v izobraževalnem in raziskovalnem procesu dodiplomskega in podiplomskega študija. Novi raziskovalni rezultati s tega področja in njihov prenos v izobraževalne programe bodo tako prispevali k vsebinsko kakovostnejšemu študijskemu procesu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, 2016, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno