Projekti / Programi
Prilagajanje slovenskega gospodarstva in razvojna identiteta Slovenije v EU
01. januar 2009
- 31. december 2013
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
ekonomska politika, EMU, integracija, postkeynesianski model tranzicije, neoklasična šok terapija, neoklasični gradualizem, Slovenija, tranzicija in gospodarski dosežki, reforme tipa I, združevanja in prevzemi, ekonomski nacionalizem, , implementacija uredbe EU, Evropska delniška družba, enotirni sistem upravljanja, delavska participacija, Zakon o gospodarskih družbah – ZGD
Raziskovalci (15)
Organizacije (3)
Povzetek
Slovenija se je odločila za strategijo hitrega vstopanja v EMU. Čeprav ta strategija omejuje vrsto tečajnih in makroekonomskih tveganj, obenem zahteva visoko stopnjo sodelovanja ekonomskih politik. Znižanje slovenske inflacije na primerljivo raven držav evro območja bo dokaz, da je pristop postopne preobrazbe gospodarstva po letu 1990, kot ga je izvajala Slovenija, združljiv s hitro denarno integracijo in z dokončnim prevzemom evra.
Ex post analiza tranzicijskih modelov pokaže, da so v mnogih državah, predvsem pa v Sloveniji, bili izrazito prisotni postkeynesianski elementi. V ekonomski politiki pa, ki jo je v obdobju tranzicije vodila Slovenija, prihaja do prepletanja neoklasične (šok) terapije in keynesianizma. Brez izrecnega sklicevanja na Keynesa so mnogi ukrepi omogočali vzdrževanje visoke ravni agregatnega povpraševanja in s tem omogočili hiter izhod iz transformacijske depresije v trajno gospodarsko rast in zniževanje brezposelnosti, vendar ob persistentni zmerni inflaciji.
Nadalje potekajo v okviru programske skupine raziskave s področij delovanja finančnih trgov. To so predvsem: povezava poslovnih ciklusov in borznih ciklusov, učinkovitost borznih trgov v tranziciji, determinante finančnih kriz v porajajočih se ekonomijah, management in preprečevanje finančnih kriz ter donosnost in tveganje vzajemnih skladov.
Liberalizacija tekočih računov je še posebej v zadnjih desetih letih pripeljala do velikih premikov v lastniški strukturi v Evropi kot tudi v tranzicijskih državah. Po eni strani je s pomočjo teh procesov uspela konsolidacija strateških sektorjev s EU (letalska industrija, oborožitvena industrija, vesoljski program), po drugi strani pa so se kmalu pokazale meje evropskih nacionalnih vlad, da z vstopanjem tujega kapitala v strateške sektorje, kot je predvsem energetika, še obvladujejo gospodarska gibanja doma in še lahko prevzemajo odgovornost za izpolnjevanje ekonomskih ciljev. Raziskava je pokazala, da pričakovanja politike, medijev in stroke niso identična. Za razliko od politike in delno tudi medijev, se je v ocenah sodobnih dogajanj stroka bistveno manj opirala na t.i. nacionalne interese.
Hkrati z vsebinskimi raziskavami so v skladu s programom potekale tudi metodološke raziskave. Te so toliko pomembnejše v razmerah, ko se zaradi porajanja novih tržnih gospodarstev kot tudi zaradi širitve EU soočamo s problemom kratkih časovnih vrst, ki močno omejujejo analiziranje vzrokov za posamezna gospodarska gibanja in seveda napovedovanje. Tako razvijamo nove metode za analizo kratkih časovnih serij, še posebej na področju detekcije nelinearnosti. Rešitve, ki smo jih do sedaj pripravili, so bile uspešno preverjene ne le v ekonomiji, temveč tudi na področju medicine. Pripravljene metode in postopki dopuščajo visoko resolucijo in robustnost, kar je izrednega pomena pri analizi časovnih serij. Metode smo uspešno uporabili pri analizi borznih trgov, kjer smo na osnovi obsežne primerjalne študije desetih tranzicijskih držav uspeli pokazati nekatere posebnosti, ki veljajo za nove (tranzicijske) trge.
Pomemben del raziskave je bila tudi diseminacija rezultatov raziskav na področju pravnega konsolidiranja evropskega in s tem tudi slovenskega sistema upravljanja družb. To je bilo storjeno s sodelovanjem v strokovni skupini za pripravo sprememb zakona o gospodarskih družbah in strokovni komisiji za pripravo predloga sprememb Kodeksa o upravljanju javnih delniških družb, izvedba projektov za podjetja v zvezi z uvedbo enotirnega sistema upravljanja in uvedbo evra v kapitalskih družbah.
Pomen za razvoj znanosti
Soočenje z globalno recesijo, ki je v letu 2008 zatresla temelje svetovne ekonomije, je povzročilo nov razmislek o ekonomskih paradigmah. Sedaj je že jasno, da se je s pričetkom 21. Stoletja gospodarski zagon, ki je temeljil na informacijsko tehnološki revoluciji na eni strani in koncem hladne vojne ter posledičnem pospešku globalizacije na drugi, izčrpal. To tudi pomeni, da je ekonomska politika Washingtonskega konsenza, ki izhaja iz izrazito neoklasične paredigme, potrebna temeljitega razmisleka. Pojav recesije z mnogimi značilnostmi depresije, za katero je bil Lucas (2002) prepričan, da ne predstavlja več realne nevarnosti, odpira nova poglavja ekonomike depresije (Krugman 2009). To seveda ne pomeni vrnitve v keynesianizem, pač pa izziv za oblikovanje novih paradigem za 21. stoletje. Z teoretičnimi in empiričnimi raziskavami smo se osredotočili na tiste elemente, ki jih bo mogoče povezati v nova spoznanja o temeljnih ekonomskih principih. Področji analize časovnih vrst in nevronskih mrež sta aktualni tudi izven ekonomije, zato bo razvoj novih metod in metodologij na teh področjih prispeval k razvoju tudi drugih znanosti. Naša raziskovanja finančnih trgov predlagajo novo metodo pri uporabi javno dostopnih informacij ob cilju premagovanja trga. V novo razvitem pristopu predlagamo ob predpostavki stacionarnosti kazalnika TRP (target-to-real ratio), da se le-ta implementira v različnih trgovalnih in/ali portfelj optimizacijskih tehnikah. Uporabili smo ciljno ceno in razvili TRP količnik ter impementirali to informacijo v optimizacijski model. Uporabili smo odklon od povprečne inverzne vrednosti TRP kazalnika in s tem nakazali bodoči potencial delnic. Naš testni portfolio je premagal benchmark za več kot 25 odstotkov in prinesel 47% ROI. Teorija paritete kupne moči je predmet proučevanja številnih empiričnih študij. Neposredna preverjanja teorije so ponudila različne rezultate, deloma zaradi različnih uporabljenih metodologij ocenjevanja, zaradi različnih obdobij analize in pestrosti podatkovnih zbirk, deloma pa tudi zaradi vpliva dejavnikov, ki kršijo princip zakona ene cene. Raziskovalci se kljub temu strinjajo o dveh ugotovitvah pri tej teoriji določanja deviznih tečajev. Prvič, realni devizni tečaji konvergirajo k ravni, predvideni po pariteti kupne moči, na dolgi rok, in drugič, kratkoročne odstopanja od paritetnih ravni so znatna in spremenljiva. Dodatni uspeh pri razlagi koncepta paritete kupne moči je bil dosežen s tem, da so se raziskovalci intenzivneje posvetili problemu nelinearnega formiranja in dinamike deviznih tečajev. Dejansko je veliko dejavnikov, ki nakazujejo na nelinearno prilagajanje realnih deviznih tečajev, zlasti pa frikcije zaradi prisotnosti transportnih stroškov in omejitev trgovanja, heterogene interakcije udeležencev na deviznih trgu pri anticipiranju ustreznih prilagoditev deviznih tečajev in asimetrični učinki uradnih intervencij monetarnih oblasti na deviznem trgu. Aplikacija nelinearnih tehnik pri dokazovanju veljavnosti paritetnih razmerij za devizne tečaje zlasti reformnih evropskih držav je toliko bolj potrebna, ker so bila ta gospodarstva v procesu ekonomske in institucionalne preobrazbe izpostavljena nizu realnih gospodarskih šokov, ki so vplivali tudi na naravo gibanja njihovih realnih deviznih tečajev.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je bila z globalno recesijo močneje prizadeta kot razvitejše države. Po skoraj dveh desetletjih na videz stabilnega razvoja, ko stopnja letne rasti BDP nikoli ni padla pod 3%, je recesija močno zamajala tako gospodarske kot politične razmere v državi. To zahteva temeljit razmislek najprej o objektivnem položaju Slovenije v globalnih in regionalnih gospodarskih tokovih, nato pa še o konceptualni zasnovi tekoče ekonomske in dolgoročnejše reformske politike. Raziskave programskega sklopa omogočajo ta razmislek. Predvsem bi izpostavili komparativne analize, ki Slovenijo soočajo z drugimi primerljivimi državami v EU. Pomembne so analize konvergenčnih procesov, ki potekajo na širšem skupnem trgu. Te empirične rezultate soočamo s teoretičnimi koncepti, ki temeljijo na ekonomsko političnih in socioloških analizah slovenske ekonomije in družbe. Uporaba zahtevnejših raziskovalnih metod omogoča poglobljena spoznanja in uporabne rezultate. Slovenija je z modelom racionalne zaprtosti nadaljevala tudi po osamosvojitvi. V statistiki se tak pristop kaže v za EU netipičnim razmerjem med lastniškim in dolžniškim tujim kapitalom v korist slednjega. Že preden je prišla povsem do izraza sedanja gospodarska kriza v Sloveniji, je raziskava opozarjala na potrebo po konsistentni ekonomski politiki. Ta bi še posebej po pomanjkljivostih, ki jih je pokazala privatizacija omogočila dostop do razpoložljivega varčevanja v tujini in do znanja, ki ga vhodne tuje naložbe prav tako prinesejo. Pogosta diseminacija rezultatov raziskav je ekonomski politiki omogočila vpogled v empirična dejstva na področju mednarodne mobilnosti kapitala tako v celotni Evropi kot tudi v primerljivih članicah EU. Razprava o veljavnosti paritete kupne moči ima v ekonomski teoriji dolgo tradicijo, spremlja pa jo tudi izčrpno empirično preverjanje teorije. Vse od začetka devetdesetih let je relativna nestabilnost realnih deviznih tečajev evropskih gospodarstev na prehodu, kar sicer utegne biti v nasprotju z domnevami teorije paritete kupne moči, v literaturi razložena s celo vrsto dejavnikov. Kljub naraščanju interesa za koncept paritete kupne moči v reformnih gospodarstvih, pa ostaja empirična evidenca o veljavnosti teorije za to skupino držav občutno manjša, kot je ta v primeru razvitih tržnih gospodarstev. Zato je naša raziskava želela zapolniti omenjeno vrzel v empirični literaturi, pri čemer smo se osredotočili na preverjanje teorije paritete kupne moči za skupino 12. srednje- in vzhodnoevropskih držav. Testiranja teorije za te države razkrivajo, da je pariteta kupne moči v svojem bistvu dolgoročen fenomen in da je veljavnost paritetnih pogojev v teh državah pogojena z izborom bazne valute. Ugotovljena veljavnost paritete kupne moči v izbranih državah pa obenem priča o stopnji njihove ekonomske integracije z razvitimi tržnimi gospodarstvi. Potem ko so Slovenija in tudi nekatere druge nove države članice EU pred izbruhom mednarodne finančne krize beležile visoke stopnje rasti in s tem tudi postopno zmanjševanje razvojnega razkoraka, se je ta proces v času trajanja finančne krize precej upočasnil. Na podlagi rezultatov klasterske analize smo ugotovili, da se Slovenija uvršča med tiste države, na katere je imela zadnja finančna kriza močnejši učinek. Za to skupino držav je značilen tudi slabše razvit finančni sistem, v katerem imajo večjo vlogo banke, ki zagotavljajo predvsem dolžniške vire financiranja krajših ročnosti. Ti so v času finančne krize beležili največji upad, kar je nadpovprečno zavrlo gospodarsko aktivnost. Statistično značilne razlike med bolj in manj prizadetimi državami so predvsem pri kazalnikih razvitosti in strukture finančnih sistemov, ki kažejo na pomen dolgoročnih virov financiranja v gospodarstvu. Ugotavljamo, da bi stabilnost in razvitost finančnih sistemov lahko predstavljali pomemben dejavnik pri pojasnjevanju učinkov finančne krize v posameznih državah članicah EU.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
