Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Socialno delo kot nosilec procesov družbenega vključevanja in socialne pravičnosti v Sloveniji - teoretske podlage, metodološke in metodične usmeritve in zgodovinski razvoj

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.07.00  Družboslovje  Kriminologija in socialno delo   

Koda Veda Področje
S214  Družboslovje  Družbene spremembe, teorija socialnega dela 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
Socialno delo; socialna država; migranti in begunci; dolgotrajna oskrba; osebe, ki so preživele nasilje; Romi; novodobne oblike nasilja; kvalitativna metodologija.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.970,44
A''
183,87
A'
1.632,01
A1/2
2.482,01
CI10
410
CImax
38
h10
11
A1
16,1
A3
1,81
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 22. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  56  269  232  4,14 
Scopus  63  529  469  7,44 
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  53497  Tanja Buda  Kriminologija in socialno delo  Mladi raziskovalec  2019 - 2024  25 
2.  08531  dr. Srečo Dragoš  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2018 - 2024  846 
3.  04575  dr. Vitold Flaker  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2018 - 2024  760 
4.  35394  dr. Gašper Krstulović  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2018  50 
5.  25842  dr. Jana Mali  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2018 - 2024  795 
6.  55878  Anže Štrancar  Kriminologija in socialno delo  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  24 
7.  16069  dr. Mojca Urek  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2018 - 2024  563 
8.  27997  dr. Petra Videmšek  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2018 - 2024  313 
9.  00317  dr. Darja Zaviršek  Kriminologija in socialno delo  Vodja  2018 - 2024  1.144 
10.  23048  dr. Jelka Zorn  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2018 - 2024  265 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0591  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo  Ljubljana  1627147  10.190 
Povzetek
Zaradi podrejenosti slovenske socialne politike ekonomski politiki in zaradi neavtonomnosti stroke socialnega dela znotraj socialne politike, se tudi v socialnem delu krepijo negativni procesi kot so deprofesionalizacija, birokratizacija, kolonizacija stroke in njena marginalizacija. Glavne žrtve teh trendov so uporabniki socialnih storitev in sam razvoj stroke. S predlaganim raziskovalnim programom se osredotočamo na tista tri področja, kjer je sovpadanje naslednjih značilnosti najbolj zaskrbljujoče: naraščanje socialne problematike, pomanjkljivost sistemskih rešitev in pomanjkanje raziskav. V zvezi s prvim področjem - dolgotrajna oskrba - razvijamo nov koncept storitev. Gre za prestrukturiranje velikih ustanov in krepitve skupnostnih služb (deinstitucionalizacija), ter večja individualizacija storitev pa tudi javnih sredstev. Z novo definicijo in tipologijo oskrbe, bo demonopoliziran medicinski model. Drugi del predlagane raziskave se osredotoča na migracije in begunce in bo razvil model tri-delne integracije (stvarna pomoč + psihosocialna oskrba + socialno mreženje). Brez takšnega modela se krepi nevarnost, da bodo begunci ter drugi migranti ostali povsem marginalizirana in depriviligirana skupina ne glede na njihovo število. Dolgoročni, težko merljiv, a zelo pomemben učinek pa bo civiliziranje slovenske družbe: ko je v obdobju razpada skupne države Jugoslavije, Slovenija sprejela okoli 3,5 % beguncev (glede na slovensko prebivalstvo) in se vsled tega nobenemu družbenemu sloju ni poslabšal življenjski standard, čeprav se je država tedaj soočala s hudo ekonomsko krizo in brezposelnostjo, izid vojnih dogodkov na Balkanu pa je bil še povsem nepredvidljiv, je danes povsem nasprotno. Čeprav beguncev v Sloveniji skorajda ni, je naša država po zapiranju pred njimi druga najbolj restriktivna država v Evropi, tako absolutno kot relativno (delež pozitivno rešenih prošenja za azil je pri nas – glede na velikost prebivalstva – zgolj 0,002 %), narašča ksenofobija, strokovno socialno delo z begunci pa je povsem prepuščeno humanitarnim organizacijam. Tretji del raziskovalnega načrta je osredotočen na teorije in najnovejše pojave nasilja in tipe marginalizacij ljudi z ovirami, žensk in otrok. Zgodovinsko gre za stara, akutna, a (tudi) v socialnem delu spregledana področja. Doslej nismo imeli sistematičnih študij o nasilju v najbolj marginaliziranih socialnih in etničnih skupinah (med ljudmi z ovirami, osebami s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, med romskimi ženskami in otroki). Brez tega védenja pa je bolj verjetno, da bodo socialne službe v stiku s to populacijo učinkovale represivno, ne pa delovale v korist žrtev. Tekom raziskovalnega dela, ki ga uokvirjajo primerjalna, zgodovinska in kritična perspektiva, bomo uporabljali mešano metodologijo, s poudarkom na kvalitativni in z uporabo metod kot so: vprašalniki, intervjuji, fokusne skupine, vizualno raziskovanje, diskurzivna analiza medijskih objav in socialno delovne dokumentacije.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program bo prispeval k razvoju socialnega dela, pa tudi družboslovnih znanosti nasploh. S transverzalno zastavljenimi teorijami delovanja prispeva k interdisciplinarnosti in razvoju družboslovnih disciplin, s katerimi se socialno delo tradicionalno povezuje, pa tudi drugim strokam, ki se ukvarjajo s človeško stisko (denimo zdravstvo). Glavni prispevek znanosti je formiranje sodobne teorije socialnega dela, ki bo lahko odgovorila na nova družbena vprašanja in stiske ljudi, v spreminjajoči se družbi. Splošni prispevek dela programske skupine družboslovju pa je prav pogled, ki temelji na interdisciplinarnem upoštevanju različnih vidikov človeške eksistence, vodi v ravnanje in delovanje na več registrih družbene organizacije hkrati in ustvarja celostne odgovore na človeške stiske. Prav celostni pristop, transverzalno delovanje in pragmatični pogled so epistemološke značilnosti socialnega dela in njegova paradigmatska prednost. Ker bo eno od izhodišč kritična teorija socialne politike, bo delo programske skupine prispevalo k novim formulacijam socialne politike, razmerju med socialno politiko in socialnim delom in tvorno prispevalo k razrešitvi konceptualnih problemov, morda tudi k dejanskim spremembam socialne politike in socialnega dela, saj podrejenost ekonomski politiki kroji tudi podobo socialnega dela, ruši doktrino socialnega dela (zagotavljanje enakih možnosti uporabnic in uporabnikov socialnega dela, boj proti izključevanju ljudi in oblikovanje socialno pravične in solidarne družbe. Posledice sprevračanja socialne politike zavirajo razvoj stroke in znanosti socialnega dela, zato je treba preseči pomanjkanje raziskav na tem področju in z novimi znanstvenimi ugotovitvami okrepiti profesionalizacijo stroke, njeno marginalizacijo ter jo vrniti v primarni tok njene doktrine. Razvoj znanosti in preboj v formiranju novih teorij in konceptov omogoča inovativen epistemološki in hkrati prakseološki koncept transverzalnega delovanja in učinkov socialnega dela. Teme, ki jih bomo podrobneje in bolj sistematično raziskovali (dolgotrajna oskrba, integracija migrantov, nasilje in marginalizacija), niso le aktualne, temveč imajo prav lastnost, da presegajo ozke meje disciplin in zahtevajo prečno delovanje. Socialno delo se, kot znanost delovanja, ukvarja s človeško eksistenco na vseh omenjenih področjih. Aktivno se vključuje na različnih registrih družbene organizacije in na različne načine odgovarja na družbene stiske in stiske posameznika. Transverzalno združuje: zasebno in javno, formalno in neformalno, načrtovane in spontane odgovore, sredstva in vire pomoči, podpore in delovanja. 1.  Dolgotrajna oskrba je v povezavi s procesi dezinstitucionalizacije paradigmatski izziv za socialno delo in za delo z ljudmi nasploh. Tako dolgotrajna oskrba kakor dezinstitucionalizacija sta investicija v bolj produktivno razumevanje človeške stiske, v razvoj obrazcev, ki presegajo zgolj pomoč in nego. Omogočata razvoj novih metod in tehnik dela z ljudmi. V spreminjajočem družbenem sistemu sta priložnost za novo definiranje znanosti socialnega dela, saj obstoječi teoretični koncepti nezadostno odgovarjajo na spreminjajoče se družbene razmere in potrebe ljudi. Omogočata razvijanje novih orodij za analiziranje procesov v socialnem delu, zlasti pa ocenjevanje potreb, izvajanje postopkov in splošne ter specifične sintakse v socialnem delu. Sta tudi interdisciplinarni areni, dolgotrajna oskrba tudi sinteza oz. Integracija socialnega in zdravstvenega varstva v področje sui generis. 2. Migranti in begunci – sodobne migracije tudi za socialno delo kot znanost predstavljajo priložnost in nujo za oblikovanje novih teoretičnih konceptov. Ustvarjanje novega znanja v kriznih situacijah, kot so, denimo, migracije, omogoča oblikovanja modela učinkov migracij, ki opozarja na pomen interkulturanosti pri odpravljanju marginaliziranja družbenih skupin. 3. Nasilje in marginalizacija – v kontekstu teorije neopatriarhata analiziranje novih in manj znanih obli
Pomen za razvoj Slovenije
Spoznanja in izdelki programske skupine bodo imela neposredni pomen za družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije, saj z refleksijo družbenih odnosov in novimi shemami ravnanja ustvarjajo novo stvarnost. Predstavitev aktualnih družbenih in socialnih procesov na splošno in v povezavi s konkretnimi oblikami pomoči in podpore na področju dolgotrajne oskrbe, migrantskih tokov in nasilja odstirajo procese marginalizacije, ki zavirajo razvoj družbe in ovirajo njen kulturni napredek. Raziskovani projekt ponuja priložnosti za spodbujanje solidarnosti in družbene kohezivnosti. S konkretnimi rezultati prikaže rezultate investicij v drugačne odnose, v krepitev neformalnih načinov solidarnosti na lokalni in osebni ravni, v drugačne načine zaposlovanja in vrednotenja dela. Socialno delo se tradicionalno dobro povezuje z institucijami, ki oblikujejo socialno politiko (ministrstvi) in vladnimi, nevladnimi organizacijami, ki so v neposrednem stiku z ljudmi. Z novimi znanstvenimi ugotovitvami vpliva na njihovo delovanje na ravni države (sprejemanje strateških dokumentov, zakonodaje) in institucij pomoči (razvoj novih pristopov, kristalizacija novih metod in procesov pomoči). Možnosti za uveljavljanje rezultatov v praksi so naslednje: - učinki na pripravo zakonodaje o dolgotrajni oskrbi, ki jo kot prioritetno nalogo vlade navaja tudi v Koalicijski sporazumu o sodelovanju v vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014–2018; - dolgotrajna oskrba in z njo dezinstitucionalizacija sta investiciji v nove zaposlitve, izobraževanje in večanje kakovosti delovne sile, v ustvarjanje nove tehnologije in paradigme oskrbe in dela z ljudmi nasploh; - krepitev skupnostne oskrbe in uporabniške perspektive učinkuje na uvajanje novih načinov stanovanjske oskrbe in s tem tudi prispeva k večji dinamičnosti in novim obrazcem na trgu z nepremičninami; - načrtovanje in uvajanje neposrednega financiranja socialnovarstvenih storitev, ki ljudem omogočajo oskrbo po meri in v skladu z zadovoljevanjem njihovim potreb; - prikaz učinkov stvarne (materialne) pomoči migrantom, terapevtske pomoči pri zmanjševanju stresa in razreševanju travme, načinov za formiranje socialnih omrežij v imigrantskem okolju, ki bodo vidni v zmanjševanju nestrpnosti, boljšem vključevanju v sfere družbenega delovanja, krepitvi interkulturanosti; - prikaz (in)kompatibilnosti zakonodaje o tujcih oz. mednarodni zaščiti in zakonodaji, ki oblikuje državo blaginje in oblikovanje predlogov bolje zakonodaje - prikaz možnosti za vzdržnost skupnostnih alternativ, krepitev glasu in osebne perspektive ljudi z različnimi ovirami (skozi zagovorniške prakse in z uporabo narativnih pristopov v socialnem delu), ki bodo prispevale k družbeni kohezivnosti; - boljše informiranje javnosti o družbenih procesih dezinstitucionalizacije, migracij, nasilja nad ženskami in otroci in marginalizacije družbenih skupin, na podlagi katere bodo ljudje boljše obveščeni o sodobnih pojavih v družbi. Znanstvene dosežke bodo članice programske skupine širile tudi v Sloveniji, tako da bodo imeli pomen tudi za družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije, na naslednji način: - z objavljanjem v dnevnem časopisju in alternativnih medijih, kjer se bo znanstveno delo programske skupine populariziralo; - z organizacijo okroglih miz, posvetov, konferenc, kjer bodo znanstveni dosežki tudi praktično aplicirani in multiplicirani; - aplikacijo in implementacija znanstvenih ugotovitev v metode dela in pomoči organizacij, ki delujejo v prostoru pomoči ljudem v stiski. Delo programske skupine bo torej prispevalo največ na širšem področju javne uprave, ali bolj rečeno družbenih dejavnosti. Rezultati raziskovalnega dela bodo neposredno pripomogli k vzpostavljanju novega sistema dolgotrajne oskrbe, spreminjanju oskrbe od institucionalne k skupnostni, posredno pa tudi k drugim spremembam na tem področju (reorganizacija centrov za socialno delo). Delo skupine bo zagotovo prispevalo k boljši sistemskim in organizacijskim rešitvam na podr
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno