Projekti / Programi
Socialno delo kot nosilec procesov družbenega vključevanja in socialne pravičnosti v Sloveniji - teoretske podlage, metodološke in metodične usmeritve in zgodovinski razvoj
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S215 |
Družboslovje |
Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo |
| S216 |
Družboslovje |
Skrbstvo in pomoč prizadetim |
socialna pravičnost, socialno vključevanje, duševno zdravje v skupnosti, neodvisno življenje, študije hendikepa, interdisciplinarnost, antropologija zdravja, študije spolov, socialno delo z družinami, antirasistično socialno delo, kritično socialno delo, uporabniška perspektiva, država blaginje
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
04243 |
dr. Gabrijela Čačinovič-Vogrinčič |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
788 |
| 2. |
08531 |
dr. Srečo Dragoš |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
846 |
| 3. |
04575 |
dr. Vitold Flaker |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
760 |
| 4. |
12431 |
dr. Bogdan Lešnik |
Psihologija |
Raziskovalec |
2004 - 2005 |
291 |
| 5. |
04990 |
dr. Bernard Stritih |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2004 |
544 |
| 6. |
16069 |
dr. Mojca Urek |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2006 - 2008 |
563 |
| 7. |
00317 |
dr. Darja Zaviršek |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2004 - 2008 |
1.144 |
Organizacije (1)
Povzetek
Novejša raziskovanja zgodovine socialnega dela razkrila, da so bili procesi transformacije individualnih biografij v profesionalne reprezentacije ključni za profesionalizacijo socialnega dela, ki jo v Sloveniji beležimo od 50. let 20. stoletja naprej. Prav »zapisovanje o primerih« je ustvarilo primere, strokovnjake, probleme in rešitve. Profesionalna moč tudi danes, v vsakodnevni praksi socialnega dela oblikuje interpretacijo, pripoved ter reprezentacijo družbene realnosti in življenj ljudi, ki se srečajo s sistemom socialnega varstva. Zato je raziskovalno delo usmerjeno predvsem v uporabniško perspektivo. Manj ga zanima klasična kategorizacija različnih skupin in posameznikov, ki vstopajo na področje socialno varstvenih storitev, temveč je ključen razvoj in aplikacija teoretičnih konceptov in metod dela z ljudmi, ki doživljajo osebne stiske in strukturna prikrajšanja. Pri tem je ključnega pomena analiza pozicij raziskovalca in socialne delavke, pomembni so spol, etničnost, starost, telesne posebnosti in druga človeška dejstva, ki vplivajo na vsakdanje življenje uporabnikov socialnih storitev in na njihove osebne zgodbe. Ena od ugotovitev je, da so življenjske zgodbe uporabnikov in celotna tradicija socialnega dela skoraj praviloma zastavljeni na temelju »na-problem-osredotočenih« načinov vednosti in reprezentiranja oseb ter na spregledovanju njihove kompleksnosti. So žalostne zgodbe v goffmanovskem pomenu. Raziskovalna skupina sledi inovativnim metodam in kritiki patološkega modela, ki konstruira in reproducira medicinsko patološke metode dela. Interdisciplinarnost, zgodovinska perspektiva in samorefleksivno raziskovanje omogoča »izdelovanje« kompleksnejših podob, zgodb človeka, v kateri prevladujejo večdimenzionalnost, raven vsakdanjega življenja in njena refleksija, načela zagovorništva, opolnomočenja in socialne pravičnosti v pogojih strukturnih neenakosti in sistemskih diskriminacij.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program obravnava nova vprašanja v zvezi s problematiko trojnega mandata socialnega dela pri reševanju etičnih dilem v procesu izvajanja socialnih storitev. Pomen za znanostveno elaboracijo omenjenega področja je bistven, saj gre za prvo sistematično, konceptualno in empirično raziskovalno delo v Sloveniji. Problem trojnega mandata v socialnem delu ima tri glavne dimenzije: strokovno, politično in etično. Trojni mandat pomeni, da na obravnavano strokovno področje hkrati vplivajo trije različni izvori pooblastil oz. prakticiranja moči, ki je regulirana skozi različne institucionalne mehanizme, skozi katere se izvaja po različnih načelih in utemeljitvah (etikah). V tem smislu gre za mandat, ki ga - po eni strani - socialnim delavkam in delavcem nalaga država (skozi socialno politiko in regulacijo socialnovarstvenega sektorja), ob tem gre hkrati tudi za ekspertni mandat, ki ga predstavljajo profesionalna načela, veljavna za ta poklic, in tretjič, pomemben mandat za izvajanje storitev podeljujejo profesioanlnim izvajalcem tudi uporabniki, saj brez njihove privolitve in sodelovanja storitve v socialnem delu ostanejo brez bistvenega izvora legitimnosti in so v tem primeru praviloma neuspešne. Raziskava opozarja na zgodovinski razvoj socialno-regulativnih mehanizmom v zvezi s prvim mandatom (socialna politika in sistem), ki je lahko usodnega pomena tudi za nadaljni razvoj. Na tej ravni gre za značilnosti, skupne tako za sistem stare Jugoslavije (pred drugo svetovno vojno) kot za socialistično Jugoslavijo in tudi za demokratični sistem, kakršnega imamo na Slovenskem v zvadnjih dvajsetih letih: bistvena za vse tri sisteme je (na omenjenem področju) ista "slepa pega", ki jo lahko zjedreno označimo kot neavtonomnost socialne politike. Značilnosti v zvezi z drugim mandatom so predvsem povezane z dinamiko razvoja strokovnih metod in veščin za ravnanje ter z "evolucijo" strokovne vloge osrednjih ustanov na socialnem področju, zlasti centrov za socialno delo. Razvoj strokovnih metod in veščin je bil v Sloveniji zadovoljiv, kar pomeni, da je bil v jugoslovanskem kontekstu zelo dober, hkrati pa z vidika evropske primerjave komaj zadovoljiv. Ob pomanjkanju ustrezno usposobljenega kadra in relativne zaprtosti socialističnega prostora pred zahodnimi vplivi (kar je oteževalo zlasti pretok strokovnih informacij) je predstavljala eno od glavnih razvojnih ovir politična dominacija. Težave v tej vzezio niso bistveno drugačne niti po letu 1991. Glavne težave v zvezi s tretjim mandatom pa so v zvezi s samoorganizacijo uporabniških skupin, ustanov (gibanj) in s kroničnim zanemarjanjem nevladnega sektorja zaradi pasivnosti države, ki lastno demonopolizacijo izvaja z umikanjem s področja blaginjske problematike (namesto z redefiniranjem lastne aktivnosti). Dva najpogostejša, tipična načina zapostavljanja uporabnikov, ki sta kronična, najbolj vidna in tudi najlažje rešljiva, sta: zanemarjanje uporabniških skupin kot pomembnih izvorov socialnega kapitala ali celo neposredni priltiski na njih, tako na lokalnem kot tudi občasno na državnem nivoju (npr. YHD); druga značilnost pa je državna (celo bolj kot lokalna) ignoranca nevladnih organizacij, od tod npr. predzadnje mesto v EU po deležu zaposlenih profesionalcev v neladnem sektorju. Za razliko od navedenih je bistveno težje reševati probleme z neposrednim vplivom uporabnikov znotraj procesa izvajanja socialnih storitev, kjer je značilna nerazvitost kontrolnih in pritožbenih mehanizmov in pa na drugi strani fragmentacija uporabniških skupin in nemoč posameznikov.
Pomen za razvoj Slovenije
Delo programske skupine je izjemnega pomena za razvoj stroke socialnega dela, saj gre za edino programsko skupino na področju socialnega dela v državi. Neposredni pomen: Raziskava bo povečala znanje za analitično razumevanje etičnih dilem v socialnem delu in bo prispevala k boljšem razpoznavanju ključnih konceptov v socialnem delu ter v znanem slovenskem kontekstu. Imela bo pomen za socialni razvoj države s poudarkom na usmeritvi k temeljnim socialnim in demokratičnim vrednotam kot so univerzalna enakost vseh ljudi; socialna pravičnost in vključevanje; etika skrbi in pravica ljudi do blagostanja in dobrega življenja. V slovenski prostor prinese partnerski odnos med strokovnjaki in uporabniki, ki v procese pomoči vstopajo kot eksperti s svojimi izkušnjami. Pomen za družbo ima v smislu višjega nivoja družbene refleksije socialnih procesov, razumevanja procesov v skupini in v širši skupnosti. Povečuje sposobnost ljudi za krepitev socialnega kapitala in socialnih mrež. Posreden pomen: Člani programske skupine že dosedaj promovirajo znanost socialnega dela v tujini in bodo to poslanstvo opravljali tudi v prihodnje. S članstvom v različnih mednarodnih organizacijah, kjer so postali člani zaradi svojega prispevka v znanosti socialnega dela so del mednarodni skupnosti znanstvenikov na področju socialnega dela in trdo vpenjajo slovensko socialno delo v mednarodne tokove. Člani programske skupine s svojim raziskovalnih delom vnašajo nova tuja znanja v slovenski prostor, dostopajo do tujih znanj in jih prenašajo v domače interesne kroge. Raziskovalno delo doma jih usposablja da so konkurenčni pri pridobivanju mednarodnih projektov v tujini, kar pomeni, da se vključujejo v mednarodno delitev dela. Programska skupina je starostno mešana, uveljavljeni raziskovalci pa skrbijo za razvoj kadrov, saj sta 2 člana programske skupine vzgojila 2 uspešno zaključena mlada raziskovalca in sta oba redno zaposlena na fakulteti na kateri se izvaja raziskovalni program. Ena članica PS pa je mentorica tekočemu MR. Ena članica PS pa je mentorica tekočemu MR, en član pa bo mentorstvo začel letos. Pridobljena znanja se bodo prenašala na usposabljanje mladih in novih kadrov preko doktorskega študija.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
