Projekti / Programi
Socialno delo kot nosilec procesov družbenega vključevanja in socialne pravičnosti v Sloveniji - teoretske podlage, metodološke in metodične usmeritve in zgodovinski razvoj
01. januar 2009
- 31. december 2013
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S215 |
Družboslovje |
Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo |
S216 |
Družboslovje |
Skrbstvo in pomoč prizadetim |
Koda |
Veda |
Področje |
5.09 |
Družbene vede |
Druge družbene vede |
socialna pravičnost, socialno vključevanje, duševno zdravje v skupnosti, neodvisno življenje, študije hendikepa, interdisciplinarnost, antropologija zdravja, študije spolov, socialno delo z družinami, antirasistično socialno delo, kritično socialno delo, uporabniška perspektiva, država blaginje
Raziskovalci (7)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
04243 |
dr. Gabrijela Čačinovič-Vogrinčič |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
787 |
2. |
08531 |
dr. Srečo Dragoš |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
824 |
3. |
04575 |
dr. Vitold Flaker |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
740 |
4. |
35394 |
dr. Gašper Krstulović |
Kriminologija in socialno delo |
Mladi raziskovalec |
2012 - 2013 |
47 |
5. |
16069 |
dr. Mojca Urek |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
543 |
6. |
00317 |
dr. Darja Zaviršek |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2009 - 2013 |
1.089 |
7. |
23048 |
dr. Jelka Zorn |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
244 |
Organizacije (1)
Povzetek
Novejša raziskovanja zgodovine socialnega dela razkrila, da so bili procesi transformacije individualnih biografij v profesionalne reprezentacije ključni za profesionalizacijo socialnega dela, ki jo v Sloveniji beležimo od 50. let 20. stoletja naprej. Prav »zapisovanje o primerih« je ustvarilo primere, strokovnjake, probleme in rešitve. Profesionalna moč tudi danes, v vsakodnevni praksi socialnega dela oblikuje interpretacijo, pripoved ter reprezentacijo družbene realnosti in življenj ljudi, ki se srečajo s sistemom socialnega varstva. Zato je raziskovalno delo usmerjeno predvsem v uporabniško perspektivo. Manj ga zanima klasična kategorizacija različnih skupin in posameznikov, ki vstopajo na področje socialno varstvenih storitev, temveč je ključen razvoj in aplikacija teoretičnih konceptov in metod dela z ljudmi, ki doživljajo osebne stiske in strukturna prikrajšanja. Pri tem je ključnega pomena analiza pozicij raziskovalca in socialne delavke, pomembni so spol, etničnost, starost, telesne posebnosti in druga človeška dejstva, ki vplivajo na vsakdanje življenje uporabnikov socialnih storitev in na njihove osebne zgodbe. Ena od ugotovitev je, da so življenjske zgodbe uporabnikov in celotna tradicija socialnega dela skoraj praviloma zastavljeni na temelju »na-problem-osredotočenih« načinov vednosti in reprezentiranja oseb ter na spregledovanju njihove kompleksnosti. So žalostne zgodbe v goffmanovskem pomenu. Raziskovalna skupina sledi inovativnim metodam in kritiki patološkega modela, ki konstruira in reproducira medicinsko patološke metode dela. Interdisciplinarnost, zgodovinska perspektiva in samorefleksivno raziskovanje omogoča »izdelovanje« kompleksnejših podob, zgodb človeka, v kateri prevladujejo večdimenzionalnost, raven vsakdanjega življenja in njena refleksija, načela zagovorništva, opolnomočenja in socialne pravičnosti v pogojih strukturnih neenakosti in sistemskih diskriminacij.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni rezultati programske skupine pomenijo epistemološki preboj za socialno delo kot družboslovno disciplino in tudi za druge družbene znanosti. V zadnjih desetih letih je za akademsko socialno delo značilen pospešen razvoj specifičnih tem in teoretskih konceptov, ki presegajo klasične meje posameznih znanstvenih disciplin in spodbujajo tesno transdisciplinarno sodelovanje med pravom, medicino, ekonomijo, geografijo, socialnim delom in drugimi vedami. Raziskovalni program je okrepil tovrstna transdiciplinarna povezovanja v znanosti na aplikativnih področjih kot so: področje življenjskega sveta uporabnikov, metod socialnega dela, organizacijskih oblik služb socialnega varstva, modelov socialne politike in študij hendikepa. Za razvoj znanosti je pomembno, da družboslovje iz vidika uporabnikov kritično analizira dosežke tehnološko visoko razvitih področij kot je to medicinska reproduktivna tehnologija, ki se pogosto uporablja med ljudmi, ki so uporabniki socialnega dela (revni, ovirani, ženske). Ti lahko postanejo – kot kažejo nekateri trendi- objekt genetskih testiranj, selekcijskih abortusov, gestacijske reprodukcije v revnih delih sveta po vzhodni Evropi in Aziji. Tehnološki napredek brez poglobljenega etičnega premisleka o posameznikovi avtonomiji, samoodločbi, informiranem pristanku, kvaliteti življenja in o zagotavljanju večje enakosti, lahko vodi v kršenje človekovih pravic, družbeno nazadovanje in poglablja neenakosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Programska skupina je bila dejavna na področju teorije, prakse in zakonodajnih sprememb: a) pri konceptualizaciji nove revščine; b) rekonceptualizaciji dolgotrajne skrbi za ljudi z dolgotrajnimi ovirami (s poudarkom na premiku od institucionalne prakse k individualiziranemu načrtovanju skrbi); c) rekonceptualizaciji družine s poudarkom na analizah socialnega starševstva in konceptov pomoči; d) na področju kritične analize konstrukcij drugačnosti, enakopravnosti, dostojanstva in e) zgodovinski analizi modelov države blaginje. Članice in člani programske skupine so bili dejavni pri odzivanju na družbeno politične spremembe in zakonodajne novosti (Družinski zakonik, Zakon o javnih financah, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Zakon o socialnem varstvu, predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi). Člani programske skupine so v javnih razpravah poudarjali pomen socialnega vprašanja in dejstvo, da brez njegove rešitve tvegamo marginalizacijo najnižjih slojev s tem pa tudi dezintegracijo družbe kot celote. Zdi se – da je zaradi ekonomske in politične krize – socialno vprašanje nerešljivo. Programska skupina je za Slovenijo pomembna, saj podaja konstruktivno kritiko zgrešenih politik in ukrepov. Cena za podcenjevanje socialnega vprašanja je svoboda. Zaščita pravice do minimalne eksistenčne varnosti je eden od načinov zaščite svobode, raziskave članov programske skupine pa so pokazale na katerih področjih in zaradi katerih vladnih ukrepov je dostop do temeljnih življenjskih izbir ogrožen. Zato je analiza o tem, kaj je primerna socialna politika, ključna in lahko prispeva k družbeni integraciji na sistemski ravni. Pomemben prispevek k razvoju v Sloveniji pomenijo tudi analize povezav socialnega dela z novimi družbenimi gibanji, krepitvijo družbene moči uporabnikov, premagovanjem družbenih ovir za njihovo emancipacijo in vključevanje ljudi v skupnost. Nova teoretska dognanja krepijo tisto znanost v Sloveniji, ki temelji na trdih etičnih temeljih (solidarnosti, vključenosti, pravičnosti in demokraciji), ki mora v kriznih družbenih obdobjih odgovoriti na povsem nove družbene izzive na etičen način in v korist ljudi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si