Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Socialno delo kot nosilec procesov družbenega vključevanja in socialne pravičnosti v Sloveniji - teoretske podlage, metodološke in metodične usmeritve in zgodovinski razvoj

Uredi
Obdobja
01. januar 2014 - 31. december 2017
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.07.00  Družboslovje  Kriminologija in socialno delo   
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S214  Družboslovje  Družbene spremembe, teorija socialnega dela 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  08531  dr. Srečo Dragoš  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2014 - 2017  846 
2.  50574  dr. Emanuela Fabijan  Kulturologija  Mladi raziskovalec  2017  25 
3.  04575  dr. Vitold Flaker  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2014 - 2017  760 
4.  35394  dr. Gašper Krstulović  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2014 - 2017  50 
5.  25842  dr. Jana Mali  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2016 - 2017  795 
6.  16069  dr. Mojca Urek  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2014 - 2017  563 
7.  27997  dr. Petra Videmšek  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2016 - 2017  313 
8.  00317  dr. Darja Zaviršek  Kriminologija in socialno delo  Vodja  2014 - 2017  1.144 
9.  23048  dr. Jelka Zorn  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2014 - 2017  265 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0591  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo  Ljubljana  1627147  10.193 
Povzetek
Znanstvena zasnova raziskovalnega dela programske skupine s področja socialnega dela je utemeljena na naslednjih družboslovnih teorijah in konceptih, ki so okvir teoretskemu in aplikativnemu raziskovanju: teorija »dobrega življenja« in uporabniške participacije; teorija avtonomije in avtonomne socialne politike; bio-moč, biopolitika in biosocialnost; koncept deinstitucionalizacije; teorija socialne pravičnosti s poudarkom na redistribucijski pravičnosti in na pravičnosti pripoznanja. Nova teoretska dognanja bodo služila teorijam socialnega dela in družboslovju, ki mora v kriznih družbenih obdobjih odgovoriti na povsem nove družbene izzive na etičen način v korist ljudi. V takšnih družbenih pogojih je vloga socialnega dela ta, da analizira učinke nižanja ravni socialnih pravic, razvija kohezivne družbene modele kot alternative pred obubožanjem in prilaščanjem in ustvarja nove koncepte neodvisnih skupnosti in načinov preživetja izven etatističnih in ekonomsko monetarnih okvirjev. Raziskovalno delo programske skupine bo utemeljeno na primerjalnih, zgodovinskih, kritičnih in diskurzivnih metodah družboslovnega raziskovanja. Primerjalna analiza bo uporabljena za umestitev različnih družbenih procesov v globalni kontekst (kontekst Evropske unije, širše vzhodne Evrope in sveta) in za primerjalno analizo specifičnih zakonodaj in mednarodnih dokumentov za posamezna področja. Zgodovinska metoda bo uporabljena za namene historizacije socialnih fenomenov v daljšem časovnem obdobju. Kritične in diskurzivne metode bodo uporabljene za refleksijo pridobljenih podatkov, dokumentov in drugih materialov, ki bodo tako kvantitativni kot kvalitativni. Za pridobitev izvirnih znanstvenih spoznanj bodo uporabljene kvalitativne metode družboslovnega raziskovanja: utemeljena teorija (grounded theory), akcijsko (tudi aktivistično) raziskovanje z elementi zagovorništva (Freirova metoda), opazovanje z udeležbo in etnografsko terensko raziskovanje. Za neposredno pridobivanje podatkov bosta uporabljeni narativna in biografska metoda, metoda življenjskega poteka (life trajectory), metoda pol-strukturiranih intervjujev in fokusnih skupin. Možnosti za implementacijo rezultatov v praksi so naslednje: vzpostavitev mreže koordinatorjev socialno-varstvenih storitev; aktivna dezinstitucionalizacija, ki je predvidena v slovenskem nacionalnem programu socialnega varstva in evropski finančni perspektivi; načrtovanje in uvajanje vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo; načrtovanje in uvajanje neposrednega financiranja socialno-varstvenih storitev; povezovanje socialnega dela z družbenimi gibanji; uresničevanje in iskanje možnosti za vzdržnost skupnostnih alternativ, krepitev glasu in osebne perspektive uporabnikov zdravstvenega sistema in spremembe na področju družinskih politik.
Pomen za razvoj znanosti
Zastavljen raziskovalni program pomeni epistemološki preboj za socialno delo kot družboslovno disciplino in tudi za druge družbene znanosti. 1.)V Sloveniji primanjkuje razprav in raziskav o tem, na katerem konceptu utemeljiti socialno politiko, ki je ključni element (ustavno zagotovljene) socialne države. Zato bi analiza o tem, kaj je primerna socialna politika, pomenila bistven premik za razvoj znanosti na omenjenem področju in bila prispevek k družbeni integraciji na sistemski ravni. 2.)V zadnjih desetih letih je za akademsko socialno delo značilen pospešen razvoj specifičnih tem in teoretskih konceptov, ki presegajo klasične meje posameznih znanstvenih disciplin in spodbujajo tesno transdisciplinarno sodelovanje med pravom, medicino, ekonomijo, geografijo in socialnim delom. Raziskovalni program bo okrepil tovrstna transdiciplinarna povezovanja  v znanosti na aplikativnih področjih kot so: področje življenjskega sveta uporabnikov, metod socialnega dela, organizacijskih oblik služb socialnega varstva, modelov socialne politike in študij hendikepa. 3.) Za razvoj znanosti je pomembno, da družboslovje iz vidika uporabnikov kritično analizira dosežke tehnološko visoko razvitih področij kot je to medicinska reproduktivna tehnologija, ki se pogosto uporablja med ljudmi, ki so uporabniki socialnega dela (revni, ovirani, ženske). Ti lahko postanejo – kot kažejo nekateri trendi- objekt genetskih testiranj, selekcijskih abortusov, gestacijske reprodukcije v revnih delih sveta po vzhodni Evropi in Aziji. Tehnološki napredek brez poglobljenega etičnega premisleka o posameznikovi avtonomiji, samoodločbi, informiranem pristanku, kvaliteti življenja in o zagotavljanju večje enakosti, lahko vodi v kršenje človekovih pravic, družbeno nazadovanje in poglablja neenakosti. 4.) Pomemben prispevek k znanosti pomenijo tudi analize povezav socialnega dela z novimi družbenimi gibanji, krepitvijo družbene moči uporabnikov, premagovanjem družbenih ovir za njihovo emancipacijo in vključevanje ljudi v skupnost.   5.) Nova teoretska dognanja bodo okrepila tisto znanost, ki temelji na trdih etičnih temeljih (solidarnosti, vključenosti, pravičnosti in demokraciji), ki mora v kriznih družbenih obdobjih odgovoriti na povsem nove družbene izzive na etičen način in v korist ljudi.
Pomen za razvoj Slovenije
- vzpostavitev mreže koordinatorjev socialno-varstvenih storitev; -uvrstitev dezinstitucionalizacije v slovenski nacionalni program socialnega varstva in evropsko finančno perspektivo;   -načrtovanje in uvajanje vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo; - načrtovanje in uvajanje neposrednega financiranja socialno-varstvenih storitev;  -iskanje in uresničevanje možnosti za vzdržnost skupnostnih alternativ, krepitev glasu in osebne perspektive uporabnikov zdravstvenega sistema (skozi zagovorniške prakse in z uporabo narativnih pristopov v socialnem delu); -spremembe na področju družinskih politik s poudarkom na ureditvi statusa socialnega starševstva in na ureditvi večje intervencije države na področju transnacionalnih posvojitev. Z zgoraj naštetim je povezana reorganizacija služb socialnega varstva, ki gre v smeri dezinstitucionalizacije in načrtovanja socialno varstvenih storitev po potrebah in željah uporabnikov. S tem bomo implementirali tudi sprejete cilje Konvencije Združenih narodov o pravicah ljudi z ovirami (UNCRPD), ki jo je Slovenija podpisala in ratificirala leta 2008. Posledica naštetih implementacij ni le večje zadovoljstva ljudi, ki uporabljajo storitve, ampak tudi načrtovanje in izvajanje učinkovitejših  storitve in morebitna pocenitev njihovega izvajanja, zagotovo pa izboljšanje njihove kvalitete. Krepitev zadovoljstva uporabnikov in njihova večja vključenost v skupnost pomenita krepitev njihovega (duševnega) zdravja, namesto 24-pokritja, ki ga večina uporabnikov ne potrebuje in ki spodbuja pasivizacijo ljudi. Z izboljšanjem služb na področju socialnega varstva in zdravstva, ki jih najpogosteje uporabljajo uporabniki socialnega varstva, krepimo zadovoljstvo in zdravje ljudi ter s tem prispevamo k večji družbeni kohezivnosti. Na področju novih družinskih politik pa bi implementirane spremembe pomenile večjo pravno-formalno varnost za otroke in starše. Za bodoče starše, ki so vključeni v  procese transnacionalnih posvojitev, bi večja državna intervencija pomenila zmanjšanje stroškov posameznikov, ki pomenijo glede na raziskane potrebe uporabnikov in uporabnic, enega največjih problemov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, 2016, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno