Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Očesne bolezni odraslih in otrok

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   

Koda Veda Področje
B620  Biomedicinske vede  Oftalmologija 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
Očesne bolezni, otroška oftalmologija, diagnostika očesnih bolezni, genotip-fenotip karakterizacija očesnih bolezni, zdravljenje očesnih bolezni
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.112,11
A''
276,72
A'
1.940,09
A1/2
3.947,69
CI10
6.203
CImax
379
h10
36
A1
20,39
A3
3,63
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 24. februar 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  473  7.176  6.533  13,81 
Scopus  485  8.791  8.077  16,65 
Raziskovalci (25)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28627  dr. Sofija Anđelić  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2024  75 
2.  22930  dr. Gregor Belušič  Biologija  Raziskovalec  2019 - 2024  213 
3.  04409  dr. Jelka Brecelj  Nevrobiologija  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2024  346 
4.  21069  dr. Barbara Cvenkel  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2024  232 
5.  10397  dr. Kazimir Drašlar  Biologija  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2024  155 
6.  33340  dr. Ana Fakin  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2024  150 
7.  20707  dr. Mojca Globočnik Petrovič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2024  257 
8.  34246  Gregor Hawlina  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2024  53 
9.  09154  dr. Marko Hawlina  Nevrobiologija  Vodja  2019 - 2024  622 
10.  11537  dr. Polonca Jaki Mekjavič  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2024  377 
11.  16364  dr. Martina Jarc - Vidmar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2024  198 
12.  39160  Luka Lapajne  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2022  39 
13.  35744  dr. Xhevat Lumi  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2024  192 
14.  30967  Ana Pajtler  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2024  42 
15.  26272  Darko Perovšek    Tehnični sodelavec  2019 - 2024 
16.  34694  dr. Primož Pirih  Biologija  Raziskovalec  2019 - 2021  69 
17.  53566  Jana Sajovic  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2024  33 
18.  23763  Petra Schollmayer  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2024  91 
19.  09156  dr. Branka Stirn Kranjc  Nevrobiologija  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2024  386 
20.  13675  dr. Mirna Štabuc Šilih  Medicina  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2024  83 
21.  31505  dr. Špela Štunf  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2024  86 
22.  25616  dr. Maja Šuštar Habjan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2024  116 
23.  20255  dr. Manca Tekavčič-Pompe  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2024  224 
24.  25125  dr. Mojca Urbančič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2024  222 
25.  20708  dr. Nataša Vidovič Valentinčič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2024  213 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  76.305 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.549 
Povzetek
Program očesne klinike zajema več sklopov, ki jih vodijo subspecialisti na svojih področjih.  Skupna značilnost ciljev posameznih predlaganih sklopov je čim bolj zgodnja diagnostika in najsodobnejša terapija proučevanih bolezni. Želeli bi nadaljevati delo zastavljeno v obdobju 2013-2018. Ker so se sklopi programa tudi v zadnjem obdobju pokazali kot ustrezni, jih želimo ohraniti kot doslej. Program sestavlja 8 sklopov:  1. DISTROFIJE IN DEGENERACIJE TER VNETNE BOLEZNI MREŽNICE IN VIDNEGA ŽIVCA (nosilec prof.dr.M.Hawlina) Želimo nadaljevali delo z fenotip-genotip karakterizacijo retinalnih distrofij in dednih ter pridobljenih optičnih nevropatij ter oceno zdravljenja degenerativnih in vnetnih bolezni mrežnice.  2.ELEKTROFIZIOLOŠKA FUNKCIJA MREŽNICE IN VIDNE POTI (nosilka as. dr.Maja Šuštar) Zelimo vpeljati občutljivejše elektrofiziološkie metode za oceno  prizadetosti mrežnice in vidnega živca pri prirojenih in pridobljenih boleznih.  3.KLINIČNI ŠTUDIJ OTROKOVEGA VIDA (nosilka doc.dr. Manca Tekavčič Pompe)  Želimo nadaljevati z raziskavami okvar vidne poti z ali brez pridružene razvojne okvare osrednjega živčevja in  proučevanjem razvoja vida  pri nedonošenčkih in otrocih z okvaro osrednjega živčevja. 4.KLINIČNE IN ULTRASTRUKTURNE ZNAČILNOSTI ROŽENICE IN LEČE (nosilec prof.dr. M.Hawlina) Želimo nadaljevati s študijami kliničnih značilnosti roženice pri pogostejših bolezenskih stanjih kot je npr. Fuchsova distrofija roženice in strukturnimi značilnostmi roženice po transplantacijah ter z uvajanjem terapije z matičnimi celicami in proučevati njihove ultrastrukturne in imunološke značilnosti.  5.DIABETIČNA RETINOPATIJA (nosilka prof.dr.M. Globočnik Petrovič) Z analizo specifičnih miRNA, kot s fenotipskim izražanjem genskih polimorfizmov določenih genov želimo dodatno razjasniti patogenezo diabetične retinopatije in  nadaljevati z identifikacijo diagnostičnih, kot prognostičnih biomarkerjev razvoj in napredovanje DR. 6.GLAVKOM (nosilka prof.dr.B.Cvenkel) Pri bolnikih z glavkomom želimo ugotoviti ali obstajajo povezave z določenimim predeli vidnih polj in aktivnostmi,  osvetliti povezave med prekrvavtvijo in pojavom morfoloških in funkcijskih sprememb ter ugotavljati ali obstajajo genetski označevalci, ki vplivajo na potek bolezni in napovedujejo znižanje očesnega tlaka pri zdravljenju.  7. VPLIV LASERSKIH ŽARKOV NA TKIVA OČESA IN PERIOKULARNEGA PODROČJA (nosilec as.dr. Gregor Hawlina) Želimo nadaljevati razvoj in klinično uporabo laserjev  za uporabo v sprednjem očesnem segmentu in periokularnem področju ter razvijati nove operativne pristope k bazalnoceličnem karcinomu kože. 8.TRANSLACIJSKE EKSPERIMENTALNE ŠTUDIJE (nosilci: doc.dr.S.Andjelić, dr.G.Belušič, prof.dr.M. Hawlina) Nadaljevati želimo delo na lečnih epitelnih celicah pri različnih tipih katarakt in mehanizmih kataraktogeneze in izpopolniti tehniko vzgoje kultur limbalnih zarodnih celic. Vpeljati želimo nov način objektivnega testiranja barvnega vida.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani sklopi programa predstavljajo raziskovalno delo za boljšo obravnavo najpogostejših očesnih bolezni, pa tudi redkejših genetskih bolezni, ki jih danes še ne znamo ozdraviti. Programska izhodišča temeljijo na novih znanstvenih spoznanjih, ki imajo tudi klinični pomen. Znanstveni izsledki iz dela v okviru programa prinašajo možnost boljšega razumevanja bolezni in boljše zdravljenje. Velik pomen je v zelo zgodnji diagnostiki retinalnih distrofij in degeneracij, diabetične retinopatije, glavkoma, bolezni roženice in leče in otroških nevrooftalmoloških bolezni, pri čemer v zgodnjih fazah še lahko preprečimo propadanje vida. Raziskave o genetiki retinalnih distrofij, bolezni roženice in diabetične retinopatije so pomembni za potrditev bolezni in ugotavljanje napovednih dejavnikov pri prognozi teh bolezni. Raziskave laserskega sevanja na tkiva očesa in periokularnega področja so pomembna za razvoj medicinskega laserja od teoretičnih konceptov preko izdelave naprave do predkliničnih in kliničnih testiranj. Izsledki raziskav imajo neposredno uporabno vrednost in ponudile boljšo diagnostiko in zdravljenje očesnih bolezni.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji se z našimi raziskavami neposredno uvajajo nove raziskovalne in klinične metode. Pomen raziskav je tudi pridobitev nove vrhunske diagnostične opreme, ki je pomembna tako za razvoj znanosti kot tudi za diagnostiko in zdravljenje bolezni. Rezultate dela z novo opremo smo domači strokovni javnosti predstavili že v štirih tematskih številkah Zdravniškega vestnika, ki smo jih uredili ob naših kongresih z mednarodno udeležbo. Gre za uvajanje novih metod s katerimi lahko slovenskim bolnikom nudimo kvalitetno in moderno diagnostiko in zdravljenje očesnih bolezni. Temeljne genetske raziskave pa so pomembne za ugotavljanje genetskih značilnosti in mutacij v Sloveniji in pomenijo doprinos k prepoznavanju dejavnikov, ki lahko vplivajo oziroma napovedujejo izid zdravljenja in izboljšanje uspeha zdravljenja, oz. upočasnitev napredovanja očesnih bolezni. Prav tako je pri tem pomemben tudi razvoj mladih raziskovalcev in raziskovalno tehničnega osebja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno