Projekti / Programi
Očesne bolezni odraslih in otrok
01. julij 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B007 |
Biomedicinske vede |
Medicina (človek in vretenčarji) |
| B620 |
Biomedicinske vede |
Oftalmologija |
mrežnica, roženica, leča, razvoj vida, retinalne distrofije, diabetična retinopatija, keratokonus, katarakta, glavkom, laserska fotoablacija, laserska fotokoagulacija
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
Povzetek
V okviru programa predlagamo naslednje sklope:
1. SKLOP: DISTROFIJE IN DEGENERACIJE MREŽNICE IN VIDNEGA ŽIVCA (nosilec sklopa prof.dr.Marko Hawlina, dr.med.)
Pri teh boleznih bomo nadaljevali z raziskavami kliničnega pomena metode avtofluorescence retinalnega pigmentnega epitelija in korelirali dobljene izsledke z novo funkcionalno metodo: multifokalno elektroretinografijo in mikroperimetrijo. Nadaljevali bomo z raziskavami genetskih markerjev bolezni pri distrofijah mrežnice.Študij genskih značilnosti pri diabetični retinopatiji bomo nadaljevali z iskanjem povezav polimorfizmov, ki smo jih odkrili in objavili z drugimi boleznimi, za katere so značilne motnje mikrocirkulacije. Pri tej bolezni se bomo osredotočili tudi na oceno uspeha kirurške terapije v primerjavi z lasersko terapijo. Poglobljeno bomo raziskovali vpliv motenj mikrocirkulacije tudi na razvoj glavkomske okvare mrežnice in vidnega živca. Spremljali bomo potek različnih tipov zdravljenja melanoma žilnice.
2.SKLOP: NENORMALNI RAZVOJ VIDA IN ELEKTROFIZIOLOGIJA (nosilka sklopa višja znanstvena sodelavka dr.Jelka Brecelj)
Raziskave otroškega vida bodo usmerjene v preučevanje delovanja mrežnice, vidne poti in vidne skorje z elektrofiziološkimi preiskavami. Namen je pridobiti spoznanja o razvoju in o motnjah delovanja različnih struktur vidnega sistema. V dveh študijah bom proučevali normalni razvoj vidnega sistema, v prvi pri dojenčkih, v drugi pri šolskih otrocih, kjer bomo proučevali razvoj specifičnega sistem za zaznavo barv. V dveh študijah bomo proučevali nenormalni ravoj vidnega sistema; pri dojenčkih s prirojenim nistagmusom in brez zanesljivih kliničnih sprememb, nameravamo preveriti, koliko lahko k vpogledu v motnje delovanja raznih struktur vidnega sistema prispeva elektrofiziologija; pri otrocih z hipoplazijo vidnega živca, pri katerih je sicer klinično prepoznaven nerazvit vidni živec, bomo proučevali nerazvitost ostale vidne poti, predvsem vlaken, ki se križajo v hiazmi. V študiji otrok z optičnim nevritisom bomo poskušali ugotoviti, katera kombinacija kliničnih in elektrofizioloških parametrov lahko potrdi diagnozo optičnega nevritisa. Predvidevamo, da bodo spoznanja iz naše raziskave lahko uvrščena v priporočila za pediatrično elektrofiziologijo mednarodne organizacije ISCEV (International Society for Clinical Electrophysiology of Vision).
3.SKLOP: KLINIČNI ŠTUDIJ OTROKOVEGA VIDA (nosilka sklopa doc.dr.Branka Stirn-Kranjc)
Dobra vidna funkcija je najpomembnejša izmed vseh senzoričnih zaznav, predvsem za celosten otrokov razvoj in pričakovano življenjsko dobo.Raziskava bo usmerjena na otroško očesno patologijo s kliničnim opredeljevanjem okvar pri dojenčkih z abnormnim razvojem vida, anomalijah vidnega živca in optičnem nevritisu. Spremljan bo razvoj vida pri zelo nezrelih otrocih z ali brez retinopatije nedonošenčka in ali okvare osrednjega živčevja. Zanimala nas bo fenotipsko genetska korelacija pri očesnih boleznih otrok, kjer so ali pa ne prisotne tudi sistemske spremembe kot pri Leberjevi kongenitalni amavrozi, inkontinenci pigmenta, albinizmu, hipoplazijah vidnega živca, glavkomih.
4.SKLOP: KLINIČNE IN ULTRASTRUKTURNE ZNAČILNOSTI ROŽENICE IN LEČE: (nosilec sklopa prof.dr.Marko Hawlina)
Z novo metodo konfokalne mikroskopije, ki jo imamo na novi očesni kliniki od leta 2001 bomo nadaljevali z raziskavami celičnih slojev transplantiranih roženic po penetrantni keratoplastiki in zasledovali proces vraščanja v prejemnikovo oko. Opravili bomo genetske študije možnih točkovnih mutacij , ki bi lahko bile povezane z najpogostejšo distrofijo roženice-keratokonusom.Pri študiju katarakte bomo dosedanje izsledke nadgradili z raziskavo ultrastrukture lečne ovojnice pri določenih oblikah katarakte ter nadaljevali raziskave kemične analize vsebnosti prekatne tekočine. V spektroskopskih analizah bomo poskušali identificirati vzročne povezave z nastankom starovidnosti in katarakte.
5.SKLOP: VPLIV LASERSKIH ŽARKOV NA TKIVA OČESA IN PER
Pomen za razvoj znanosti
Znanstveni pomen programskih sklopov je v prepoznavanju patofizioloških procesov v diagnostiki in zdravljenju najpomembnejših očesnih bolezni.Vsi predlagani segmenti projekta prinašajo nova znanstvena spoznanja, ki imajo tudi klinični pomen. Gre za uvajanje novih metod tudi v mednarodnem merilu, ki so postale dostopne pri nas po vselitvi v novo očesno kliniko. Velik pomen je v zelo zgodnji diagnostiki retinalnih distrofij in degeneracij, diabetične retinopatije, glavkoma in otroških nevrooftalmoloških bolezni, pri čemer v zgodnjih fazah še lahko preprečimo propadanje vida. Prav tako so pomembne elektrofiziološke preiskave pri otrocih, ki so edina objektivna informacija o vidni funkciji. Raziskave o genetiki retinalnih distrofij ter diabetične retinopatije so pomembni napovedni dejavniki pri prognozi teh bolezni. Raziskave laserskega sevanja na tkiva očesa in periokularnega področja so pomembna za razvoj medicinskega laserja od teoretičnih konceptov preko izdelave naprave do predkliničnih in kliničnih testiranj. Izsledki raziskav imajo neposredno uporabno vrednost in ponudile boljšo diagnostiko in zdravljenje očesnih bolezni.
Pomen za razvoj Slovenije
V slovenskem prostoru se z našimi raziskavami neposredno uvajajo metode, ki so enake tistim, ki so dostopne na najmodernejših inštitucijah v tujini. Na novi očesni kliniki, ki smo jo odprli leta 2001 smo zagotovili možnosti vrhunskega znanstvenega razvoja z opremo, ki , glede na prejšnje stanje, ko nismo imeli skoraj ničesar, omogoča vrhunsko diagnostiko in terapijo. Rezultate dela z novo opremo smo objavili že v treh tematskih številkah Zdravniškega vestnika, ki smo jih uredili ob naših kongresih z mednarodno udeležbo. Gre za uvajanje novih metod s katerimi lahko slovenskim bolnikom nudimo kvalitetno in moderno diagnostiko in zdravljenje očesnih bolezni. Temeljne genetske raziskave pa so pomembne za ugotavljanje genetskih značilnosti in mutacij v Sloveniji in pomenijo doprinos k prepoznavanju dejavnikov, ki lahko vplivajo oziroma napovedujejo izid zdravljenja in izboljšanje uspeha zdravljenja, oz. upočasnitev napredovanja očesnih bolezni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
