Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Očesne bolezni odraslih in otrok

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
B7   Biomedicinske vede  B7  
B620  Biomedicinske vede  Oftalmologija 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
mrežnica, roženica, leča, razvoj vida, retinalne distrofije, diabetična retinopatija, keratokonus, katarakta, glavkom, laserska fotoablacija, laserska fotokoagulacija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28627  dr. Sofija Anđelić  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2013  75 
2.  22930  dr. Gregor Belušič  Biologija  Raziskovalec  2013  213 
3.  04409  dr. Jelka Brecelj  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2013  346 
4.  21069  dr. Barbara Cvenkel  Medicina  Raziskovalec  2009 - 2013  233 
5.  13674  dr. Brigita Drnovšek Olup  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2013  344 
6.  33340  dr. Ana Fakin  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  150 
7.  20707  dr. Mojca Globočnik Petrovič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2013  258 
8.  09154  dr. Marko Hawlina  Nevrobiologija  Vodja  2009 - 2013  623 
9.  11537  dr. Polonca Jaki Mekjavič  Medicina  Raziskovalec  2009 - 2013  377 
10.  16364  dr. Martina Jarc - Vidmar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2013  198 
11.  29596  dr. Eva Lenassi  Medicina  Raziskovalec  2009 - 2013  60 
12.  26272  Darko Perovšek    Tehnični sodelavec  2009 
13.  18375  dr. Petra Popović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009  58 
14.  31971  dr. Jerneja Rudolf  Biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  11 
15.  09156  dr. Branka Stirn Kranjc  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2013  386 
16.  13675  dr. Mirna Štabuc Šilih  Medicina  Raziskovalec  2009 - 2013  83 
17.  31505  dr. Špela Štunf  Nevrobiologija  Raziskovalec  2013  86 
18.  25616  dr. Maja Šuštar Habjan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2013  116 
19.  20255  dr. Manca Tekavčič-Pompe  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2013  225 
20.  20708  dr. Nataša Vidovič Valentinčič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2013  214 
21.  11713  dr. Gregor Zupančič  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2012  118 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  76.699 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.599 
Povzetek
V okviru programa predlagamo naslednje sklope: 1. SKLOP: DISTROFIJE IN DEGENERACIJE MREŽNICE IN VIDNEGA ŽIVCA (nosilec sklopa prof.dr.Marko Hawlina, dr.med.) Pri teh boleznih bomo nadaljevali z raziskavami kliničnega pomena metode avtofluorescence retinalnega pigmentnega epitelija in korelirali dobljene izsledke z novo funkcionalno metodo: multifokalno elektroretinografijo in mikroperimetrijo. Nadaljevali bomo z raziskavami genetskih markerjev bolezni pri distrofijah mrežnice.Študij genskih značilnosti pri diabetični retinopatiji bomo nadaljevali z iskanjem povezav polimorfizmov, ki smo jih odkrili in objavili z drugimi boleznimi, za katere so značilne motnje mikrocirkulacije. Pri tej bolezni se bomo osredotočili tudi na oceno uspeha kirurške terapije v primerjavi z lasersko terapijo. Poglobljeno bomo raziskovali vpliv motenj mikrocirkulacije tudi na razvoj glavkomske okvare mrežnice in vidnega živca. Spremljali bomo potek različnih tipov zdravljenja melanoma žilnice. 2.SKLOP: NENORMALNI RAZVOJ VIDA IN ELEKTROFIZIOLOGIJA (nosilka sklopa višja znanstvena sodelavka dr.Jelka Brecelj) Raziskave otroškega vida bodo usmerjene v preučevanje delovanja mrežnice, vidne poti in vidne skorje z elektrofiziološkimi preiskavami. Namen je pridobiti spoznanja o razvoju in o motnjah delovanja različnih struktur vidnega sistema. V dveh študijah bom proučevali normalni razvoj vidnega sistema, v prvi pri dojenčkih, v drugi pri šolskih otrocih, kjer bomo proučevali razvoj specifičnega sistem za zaznavo barv. V dveh študijah bomo proučevali nenormalni ravoj vidnega sistema; pri dojenčkih s prirojenim nistagmusom in brez zanesljivih kliničnih sprememb, nameravamo preveriti, koliko lahko k vpogledu v motnje delovanja raznih struktur vidnega sistema prispeva elektrofiziologija; pri otrocih z hipoplazijo vidnega živca, pri katerih je sicer klinično prepoznaven nerazvit vidni živec, bomo proučevali nerazvitost ostale vidne poti, predvsem vlaken, ki se križajo v hiazmi. V študiji otrok z optičnim nevritisom bomo poskušali ugotoviti, katera kombinacija kliničnih in elektrofizioloških parametrov lahko potrdi diagnozo optičnega nevritisa. Predvidevamo, da bodo spoznanja iz naše raziskave lahko uvrščena v priporočila za pediatrično elektrofiziologijo mednarodne organizacije ISCEV (International Society for Clinical Electrophysiology of Vision). 3.SKLOP: KLINIČNI ŠTUDIJ OTROKOVEGA VIDA (nosilka sklopa doc.dr.Branka Stirn-Kranjc) Dobra vidna funkcija je najpomembnejša izmed vseh senzoričnih zaznav, predvsem za celosten otrokov razvoj in pričakovano življenjsko dobo.Raziskava bo usmerjena na otroško očesno patologijo s kliničnim opredeljevanjem okvar pri dojenčkih z abnormnim razvojem vida, anomalijah vidnega živca in optičnem nevritisu. Spremljan bo razvoj vida pri zelo nezrelih otrocih z ali brez retinopatije nedonošenčka in ali okvare osrednjega živčevja. Zanimala nas bo fenotipsko genetska korelacija pri očesnih boleznih otrok, kjer so ali pa ne prisotne tudi sistemske spremembe kot pri Leberjevi kongenitalni amavrozi, inkontinenci pigmenta, albinizmu, hipoplazijah vidnega živca, glavkomih. 4.SKLOP: KLINIČNE IN ULTRASTRUKTURNE ZNAČILNOSTI ROŽENICE IN LEČE: (nosilec sklopa prof.dr.Marko Hawlina) Z novo metodo konfokalne mikroskopije, ki jo imamo na novi očesni kliniki od leta 2001 bomo nadaljevali z raziskavami celičnih slojev transplantiranih roženic po penetrantni keratoplastiki in zasledovali proces vraščanja v prejemnikovo oko. Opravili bomo genetske študije možnih točkovnih mutacij , ki bi lahko bile povezane z najpogostejšo distrofijo roženice-keratokonusom.Pri študiju katarakte bomo dosedanje izsledke nadgradili z raziskavo ultrastrukture lečne ovojnice pri določenih oblikah katarakte ter nadaljevali raziskave kemične analize vsebnosti prekatne tekočine. V spektroskopskih analizah bomo poskušali identificirati vzročne povezave z nastankom starovidnosti in katarakte. 5.SKLOP: VPLIV LASERSKIH ŽARKOV NA TKIVA OČESA IN PER
Pomen za razvoj znanosti
Znanstveni pomen programskih sklopov je v prepoznavanju patofizioloških procesov v diagnostiki in zdravljenju najpomembnejših očesnih bolezni.Vsi predlagani segmenti projekta prinašajo nova znanstvena spoznanja, ki imajo tudi klinični pomen. Gre za uvajanje novih metod tudi v mednarodnem merilu, pri tem v marsičem odpiramo nova spoznanja in predlagamo rešitve. Velik pomen je v zelo zgodnji diagnostiki retinalnih distrofij in degeneracij, diabetične retinopatije, glavkoma in otroških nevrooftalmoloških bolezni, pri čemer v zgodnjih fazah še lahko preprečimo propadanje vida. Prav tako so pomembne elektrofiziološke preiskave pri otrocih, ki so edina objektivna informacija o vidni funkciji. Raziskave o genetiki retinalnih distrofij ter diabetične retinopatije so pomembni napovedni dejavniki pri prognozi teh bolezni. Raziskave laserskega sevanja na tkiva očesa in periokularnega področja so pomembna za razvoj medicinskega laserja od teoretičnih konceptov preko izdelave naprave do predkliničnih in kliničnih testiranj. Izsledki raziskav imajo neposredno uporabno vrednost in ponudile boljšo diagnostiko in zdravljenje očesnih bolezni.
Pomen za razvoj Slovenije
V slovenskem prostoru se z našimi raziskavami neposredno uvajajo metode, ki so enake tistim, ki so dostopne na najmodernejših inštitucijah v tujini. Na očesni kliniki smo zagotovili možnosti vrhunskega znanstvenega razvoja z moderno opremo omogoča vrhunsko diagnostiko in terapijo. Rezultate dela smo objavili že v štirih tematskih številkah Zdravniškega vestnika, ki smo jih uredili ob naših kongresih z mednarodno udeležbo. Gre za uvajanje novih metod s katerimi lahko slovenskim bolnikom nudimo kvalitetno in moderno diagnostiko in zdravljenje očesnih bolezni. Temeljne genetske raziskave pa so pomembne za ugotavljanje genetskih značilnosti in mutacij v Sloveniji in pomenijo doprinos k prepoznavanju dejavnikov, ki lahko vplivajo oziroma napovedujejo izid zdravljenja in izboljšanje uspeha zdravljenja, oz. upočasnitev napredovanja očesnih bolezni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno