Projekti / Programi
Očesne bolezni odraslih in otrok
01. januar 2014
- 31. december 2018
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B620 |
Biomedicinske vede |
Oftalmologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
Raziskovalci (20)
Organizacije (2)
Povzetek
V prihodnjem programskem obdobju bi želeli nadaljevati delo zastavljeno v obdobju 2009-2013. Zato bi obdržali enake sklope programa:
1. DISTROFIJE IN DEGENERACIJE TER VNETNE BOLEZNI MREŽNICE IN VIDNEGA ŽIVCA (nosilec prof.dr.M.Hawlina) Želimo nadaljevali delo z fenotip-genotip karakterizacijo retinalnih distrofij in dednih optičnih nevropatij, pa tudi na področju starostne degeneracije makule, zlasti ob pojavu novih anti VEGF zdravil. Na področju vnetnih bolezni se želimo posvetiti nadaljevanju študija vnetnih markerjev.
2.ELEKTROFIZIOLOŠKA FUNKCIJA MREŽNICE IN VIDNE POTI (nosilka doc.dr. J.Brecelj)
Z novimi elektrofiziološkimi metodami želimo opredeliti distrofije čepnic in definirati stopnjo prizadetosti čepnic. Želimo raziskati funkcijo ganglijskih celic pri otrocih z obojestransko hipoplazijo vidnega živca, s pomočjo novejše preiskave fotopični negativni odgovor (PhNR), ki jo je mogoče uporabiti tudi pri preiskovancih z nestabilno fiksacijo. Želimo tudi opredeliti senzitivnost multifokalnih vidnih evociranih potencialov (mfVEP) in barvnih VEP odzivov pri bolnikih z optičnim nevritisom.
3.KLINIČNI ŠTUDIJ OTROKOVEGA VIDA (nosilka prof.dr. B.Stirn Kranjc)
Želeli bi nadaljevati z raziskavami a) sprememb ekstraokularnih mišic pri različnih boleznih; b) senzoričnih motnenj pri kongenitalnem nistagmusu c) klinično študijo okvar vidne poti, vidnih živcev z ali brez pridružene razvojne okvare vidne poti, osrednjega živčevja in d) proučevati razvoj vida pri nedonošenčkih in otrocih z okvaro osrednjega živčevja s ciljem raziskati dejavnike tveganja glede na njihovo stopnjo gibalne oviranosti in donošenost.
4.KLINIČNE IN ULTRASTRUKTURNE ZNAČILNOSTI ROŽENICE IN LEČE (nosilec prof.dr. M.Hawlina) Želimo nadaljevati s študijami kliničnih značilnosti roženice s pomočjo nove laserske optične koherenčne tomografije sprednjega segmenta. Raziskali bi tudi ultrastrukturne značilnosti sprednje lečne ovojnice s sken elektronskim mikroskopom.
5.DIABETIČNA RETINOPATIJA (nosilka doc.dr.M. Globočnik Petrovič)
Želeli bi oceniti vpliv vnetja pri DR. Predvidevamo, da imajo bolniki s PDR z več in bolj izraženimi markerji vnetja slabšo prognozo glede vida po operaciji. V klinični praksi bi lahko analizo steklovine uporabili za oceno smiselnosti invazivnega operativnega posega. Z določanjem vnetnih celic in proinflamatornih citokinov v steklovini ter vnetnih celic v fibrovaskularnih membranah pri bolnikih s proliferativno diabetično retinopatijo (PDR) želimo opredeliti lokalno vnetno dogajanje v očesu in oceniti vpliv vnetja na vidno funkcijo.
6.GLAVKOM (nosilka doc.dr.B.Cvenkel)
a) Želimo opredeliti vpliv topične antiglavkomske terapije na znake bolezni očesne površine ter analizirati vpliv terapije na morofološke in imunohistokemijske spremembe na vzorcih očesne veznice odvzetih z eksfoliativno citologijo. b) Pri bolnikih z različno stopnjo glavkomske okvare želimo opredeliti vlogo in diagnostično ter napovedno vrednost objektivnih elektrofizioloških preiskav. c) Farmakogenomika in glavkom: želimo določiti genetske označevalce odgovora na zdravljenje z analogi prostaglandina pri očesni hipertenzijo in/ali glavkomu.d) Selektivna laserska trabekuloplastika (SLT) in glavkom: Pri bolnikih z glavkomom odprtega zakotja želimo oceniti morfološke spremembe zakotja po SLT z modificiranim profilom laserskega žarka glede na standardno obliko žarka.
7. VPLIV LASERSKIH ŽARKOV NA TKIVA OČESA IN PERIOKULARNEGA PODROČJA (nosilka prof.dr.B.Drnovšek-Olup)
Želimo nadaljevati razvoj in klinično uporabo laserjev za dakriocistorinostomijo ter YAG laserjev za uporabo v sprednjem očesnem segmentu.
8.TRANSLACIJSKE EKSPERIMENTALNE ŠTUDIJE (nosilci: dr.S.Andjelić, dr.G.Belušič, prof.dr.M. Hawlina) Nadaljevati želimo delo na lečnih epitelnih celicah pri različnih tipih katarakt in mehanizmih kataraktogeneze in proliferacije lečnih eptielnih celic. Izpopolniti želimo tehniko kultur, predvsem gojenja limbalnih zarodnih celic, ki so pomembne pri terapiji st
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani segmenti programa predstavljajo raziskovalno delo za boljšo obravnavo najpogostejših očesnih bolezni, pa tudi redkejših genetskih bolezni, ki jih danes še ne znamo ozdraviti. Programska izhodišča temeljijo na novih znanstvenih spoznanjih, ki imajo tudi klinični pomen. Znanstveni izsledki iz dela v okviru programa prinašajo možnost boljšega razumevanja bolezni in boljše zdravljenje. Velik pomen je v zelo zgodnji diagnostiki retinalnih distrofij in degeneracij, diabetične retinopatije, glavkoma, bolezni roženice in leče in otroških nevrooftalmoloških bolezni, pri čemer v zgodnjih fazah še lahko preprečimo propadanje vida. Raziskave o genetiki retinalnih distrofij, bolezni roženice in diabetične retinopatije so pomembni za potrditev bolezni in ugotavljanje napovednih dejavnikov pri prognozi teh bolezni. Raziskave laserskega sevanja na tkiva očesa in periokularnega področja so pomembna za razvoj medicinskega laserja od teoretičnih konceptov preko izdelave naprave do predkliničnih in kliničnih testiranj. Izsledki raziskav imajo neposredno uporabno vrednost in ponudile boljšo diagnostiko in zdravljenje očesnih bolezni.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji se z našimi raziskavami neposredno uvajajo nove raziskovalne in klinične metode. Pomen raziskav je tudi pridobitev nove vrhunske diagnostične opreme, ki je pomembna tako za razvoj znanosti kot tudi za diagnostiko in zdravljenje bolezni. Rezultate dela z novo opremo smo domači strokovni javnosti predstavili že v štirih tematskih številkah Zdravniškega vestnika, ki smo jih uredili ob naših kongresih z mednarodno udeležbo. Gre za uvajanje novih metod s katerimi lahko slovenskim bolnikom nudimo kvalitetno in moderno diagnostiko in zdravljenje očesnih bolezni. Temeljne genetske raziskave pa so pomembne za ugotavljanje genetskih značilnosti in mutacij v Sloveniji in pomenijo doprinos k prepoznavanju dejavnikov, ki lahko vplivajo oziroma napovedujejo izid zdravljenja in izboljšanje uspeha zdravljenja, oz. upočasnitev napredovanja očesnih bolezni. Prav tako je pri tem pomemben tudi razvoj mladih raziskovalcev in raziskovalnotehničnega osebja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
