Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Endokrini, imunski in encimski odzivi pri zdravih in bolnih živalih

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.04.00  Biotehnika  Veterina   

Koda Veda Področje
B750  Biomedicinske vede  Veterina: kirurgija, fiziologija, patologija, klinične raziskave 

Koda Veda Področje
4.03  Kmetijske vede in veterina  Veterina 
Ključne besede
veterinarska medicina; temeljne raziskave; translacijske raziskave; klinična preskušanja; morfologija; genetika; nevrobiologija; endokrinologija; fiziologija; farmakologija; toksikologija; oksidativni stres; reprodukcija; onkologija; stomatologija; kardiologija; matične celice; imunska terapija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
12.856,92
A''
356,67
A'
6.056,43
A1/2
7.362,64
CI10
7.282
CImax
125
h10
36
A1
43,4
A3
41,93
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 14. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  752  10.279  8.953  11,91 
Scopus  755  11.928  10.465  13,86 
Raziskovalci (66)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  39086  dr. Neža Adamič  Veterina  Tehnični sodelavec  2019 - 2022  10 
2.  15595  Katarina Babnik    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
3.  55379  Sanja Bogićević    Tehnični sodelavec  2021 - 2022  24 
4.  50219  dr. Jana Brankovič  Veterina  Raziskovalec  2020 - 2024  51 
5.  55732  Martina Cimerman  Veterina  Mladi raziskovalec  2021 - 2024 
6.  17572  dr. Marko Cotman  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  120 
7.  33148  dr. Maša Čater  Biotehnologija  Raziskovalec  2019  110 
8.  10445  dr. Nina Čebulj-Kadunc  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  205 
9.  56948  Maša Čok  Veterina  Mladi raziskovalec  2022 - 2024 
10.  18128  Magdalena Dobravec    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
11.  10395  dr. Aleksandra Domanjko Petrič  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  263 
12.  18122  Boštjan Drolc  Veterina  Tehnični sodelavec  2020 - 2024  10 
13.  21400  dr. Vladimira Erjavec  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  158 
14.  09149  dr. Gregor Fazarinc  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  204 
15.  57998  Petra Ferjan  Veterina  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
16.  12449  dr. Robert Frangež  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  284 
17.  54725  Jernej Gačnikar  Veterina  Mladi raziskovalec  2020 - 2024 
18.  24348  dr. Neža Grgurevič  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  58 
19.  21699  Aleksander Jenko    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
20.  10913  dr. Vesna Kadunc Kos  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  85 
21.  53480  Anja Kalin  Veterina  Mladi raziskovalec  2019 - 2021 
22.  21230  dr. Primož Klinc  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  109 
23.  09654  dr. Silvestra Kobal  Veterina  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2024  260 
24.  34335  dr. Saša Koprivec  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2021  25 
25.  07439  dr. Marjan Kosec  Veterina  Upokojeni raziskovalec  2019  387 
26.  56945  Jelena Kotiščak  Veterina  Mladi raziskovalec  2022 - 2024 
27.  14194  dr. Tina Kotnik  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  141 
28.  20042  dr. Petra Kramarič  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  62 
29.  15198  dr. Peter Kruljc  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  131 
30.  23485  dr. Valentina Kubale Dvojmoč  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  282 
31.  21402  dr. Barbara Lukanc  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  68 
32.  13330  dr. Gregor Majdič  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2021  579 
33.  50524  dr. Maša Mavri  Veterina  Tehnični sodelavec  2019 - 2023  32 
34.  39087  dr. Nina Milevoj  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2022  55 
35.  52021  Patrik Milić  Medicina  Tehnični sodelavec  2023 - 2024 
36.  10253  dr. Janko Mrkun  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  276 
37.  25587  dr. Ana Nemec  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  337 
38.  16308  dr. Alenka Nemec Svete  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  218 
39.  53481  dr. Matic Pavlica  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2019 - 2024 
40.  07516  dr. Zlatko Pavlica  Veterina  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2024  376 
41.  24507  dr. Darja Pavlin  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  166 
42.  55730  Špela Petročnik  Veterina  Mladi raziskovalec  2021 - 2024 
43.  33619  dr. Ožbalt Podpečan  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  117 
44.  22770  dr. Blanka Premrov Bajuk  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2023  40 
45.  30710  dr. Sonja Prpar Mihevc  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2020  108 
46.  29350  dr. Urška Ravnik Verbič  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  43 
47.  18593  dr. Alenka Seliškar  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  259 
48.  13441  dr. Tomaž Snoj  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  141 
49.  18125  Jasna Šporar    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
50.  21702  dr. Nataša Šterbenc  Veterina  Raziskovalec  2021 - 2024  59 
51.  34286  Nina Šterman    Tehnični sodelavec  2019 - 2024 
52.  19487  dr. Malan Štrbenc  Veterina  Raziskovalec  2023 - 2024  99 
53.  33348  dr. Katerina Tomsič  Veterina  Raziskovalec  2021 - 2024  45 
54.  13328  dr. Nataša Tozon  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  390 
55.  51852  dr. Tomaž Trobec  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  18 
56.  13336  dr. Matjaž Uršič  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  79 
57.  18117  dr. Modest Vengušt  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  130 
58.  38143  dr. Metka Voga  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024 
59.  13334  dr. Milka Vrecl Fazarinc  Veterina  Vodja  2019 - 2024  272 
60.  08506  dr. Jelka Zabavnik Piano  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  204 
61.  28447  dr. Maja Zakošek Pipan  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  138 
62.  05091  dr. Bojan Zorko  Veterina  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2024  146 
63.  16244  dr. Petra Zrimšek  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  202 
64.  54713  dr. Jurij Žel  Veterina  Raziskovalec  2021 - 2022  29 
65.  54724  Neža Žnidaršič  Veterina  Mladi raziskovalec  2020 - 2024 
66.  22588  dr. Monika Cecilija Žužek  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2024  69 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  10.934 
Povzetek
Namen raziskovalnega programa Endokrini, imunski in encimski odzivi pri zdravih in bolnih živalih je pridobivanje temeljnih spoznanj o odzivih živali v fizioloških, eksperimentalnih in bolezenskih stanjih od celične ravni do organizma in prenos teh spoznanj v prakso. S predlaganim programom želimo v nadaljevanju razvijati, nadgraditi in razširiti temeljne, primerjane in translacijsko-klinične raziskave. Temeljne raziskave, ki jih izvajamo v okviru stebra-I, vključujejo proučevanje predispozicije za nekatere genske bolezni in primerjalne morfološke študije skeletne mišičnine, pomembne za razumevanje celičnih mehanizmov razvoja mišičnega tkiva pri prašičih v povezavi s kakovostjo mesa. Nadaljujemo tudi raziskave delovanja različnih membranskih receptorjev, vključno s prašičjimi homologi humanega virusa Epstein-Barr, tj. limfotropne herpesvirusne receptorje (PLHV 1-3), ki so povezani z nastankom limfoproliferativnih bolezni. Fiziološko-toksikološke raziskave vključujejo proučevanje uravnavanja prostornine in ionskih ravnotežij v pljučnih kapilarah in fizioloških odzivov živali na fizično obremenitev. Pojasniti želimo tudi učinke in mehanizme delovanja nekaterih naravnih in sintetičnih snovi s širokim predkliničnim terapevtskim potencialom, predvsem tistih z antiacetilholinesterazno aktivnostjo in nekaterih izvlečkov rastlin (tanini in timol). Nadaljevali bomo tudi s proučevanjem razvoja spolnih razlik in vpliva spolnih hormonov ter dolgotrajnega stresa na delovanje možganov in na vedenjske vzorce pri odraslih živalih ter ugotavljali vpliv presaditve živčnih matičnih celic v hipokampus miši. Predlagane raziskave v okviru stebra-II pa so most med temeljnimi raziskavami in prakso. Poudariti želimo translacijski potencial teh raziskav in sposobnost našega odziva na sodobne trende v biomedicinskih raziskavah, tj. vključevanje študij na družnih živalih in preizkušanje naprednih oblik zdravljenja, kot sta zdravljenje z matičnimi celicami in razvoj imunskih terapij na področjih veterinarske onkologije in stomatologije. V okviru stebra-II bomo nadaljevali tudi raziskave oksidativnega stresa, predvsem z vidika spremljanja napredovanja spontanih srčno-žilnih bolezni pri psih, in zaščitnega pomena antioksidantih prehranskih dodatkov. Proučili bomo tudi imunski odziv na hrano, ki vsebuje alternativne vire proteinov, ter ugotavljali prekuženost psov z lišmaniozo v Sloveniji in posredno morebitno nevarnost za zdravje ljudi. Z nadaljnjim razvojem biotehnoloških postopkov konzerviranja semena, identifikacijo novih kazalnikov kakovosti semena in neinvazivnih metod osemenjevanja bomo prispevali k izboljšanju reprodukcije domačih živalih.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina izvaja temeljne raziskave, ki so izjemno pomembne za razvoj znanosti ter izhodišče za načrtovanje in izvedbo aplikativnih raziskav. S pridobljenimi rezultati prispevamo k napredku v veterinarski medicini oz. na širšem biomedicinskem področju in uspešno prenašamo temeljna teoretična znanja v prakso, tj. v optimizacijo in razvoj diagnostičnih in prognostičnih pokazateljev ter terapevtskih metod in učinkovin. Zelo pomembna z vidika zmanjševanja števila laboratorijskih poskusnih živali sta tudi ovrednotenje in uporaba živalskih modelov spontanih bolezni, kar ima veliko vrednost tudi v primerjavi s humano medicino. Aktualnost raziskovalne problematike nam omogoča sodelovanje pri domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih ter mreženje z vrhunskimi raziskovalnimi ustanovami, kliničnimi centri in vodilnimi farmacevtskimi podjetji. Rezultat vključenosti programske skupine v mednarodne raziskovalne tokove so odmevne skupne objave, organiziranja mednarodnih znanstvenih srečanj, možnost prenosa temeljnih znanj v prakso in izmenjave podiplomskih študentov.
Pomen za razvoj Slovenije
Izvajanje vrhunskega znanstvenoraziskovalnega dela ter objave in predstavitve rezultatov na mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanjih prispevajo k napredku veterinarske stroke in promociji države. Dejavnosti, ki neposredno prispevajo k razvoju socialno-ekonomskega razvoja oz. širše javnosti, vključujejo izvajanje izobraževanj in usposabljanj, pripravo učbenikov in priročnikov za študente, ciljne skupine in splošno javnost, analitična testiranja v akreditiranih laboratorijih in pripravo smernic za ministrstva. V ta namen člani programske skupine svoje znanje uspešno uporabljajo pri pedagoškem delu, vključeni so v izvajanje dodiplomskega, podiplomskega in specialističnega študija ter programov vseživljenjskega izobraževanja, so mentorji mladim raziskovalcem in dodiplomskim študentom, ki opravljajo študentske raziskovalne naloge. Tako skrbijo za kakovost študijskega procesa in popularizacijo raziskovalnega dela med dodiplomskimi študenti. Z uvajanjem in razvojem novih diagnostičnih, prognostičnih in terapevtskih metod pridobljena temeljna znanja uspešno prenašamo in uporabljamo v praksi. S tem prispevamo k dobrobiti živali, zanesljivejši izvedbi nekaterih laboratorijskih preiskav in povečani konkurenčnosti kliničnih storitev na trgu. Razvoj novih diagnostičnih metod in biotehnoloških postopkov nam omogoča tudi patentne prijave. Poznavanje dejavnikov, ki pomembno vplivajo na nastanek medoperativnih zapletov, lahko uspešno uporabimo pri obravnavi kirurških in hospitaliziranih pacientov v veterinarski in tudi humani medicini. Pridobljena znanja so tudi podlaga za izdelavo priporočil za usmerjeno selekcijo genotipov živali, ki se uporabljajo za pripravo rejskih programov in načrta ukrepov ob pojavu določenih bolezni, npr. transmisivnih spongiformnih encefalopatij. Eden od temeljev vizije razvoja kmetijstva v EU je pridelava za potrošnika varne hrane. Rezultati naših študij prispevajo k pripravi smernic za prihodnji razvoj sistemov mlečne proizvodnje v Sloveniji ter k uvajanju trajnostne in okoljsko naravnane reje domačih živali za mlečno proizvodnjo. Podobno so lahko spoznanja o bioloških posebnosti mišičnih vlaken pri prašiču, predvsem na težke miozinske verige vezane sposobnosti hipertrofije in posledičnih škodljivih vplivov na kakovost mesa, uporabna pri načrtovanju rejskih programov in selekcije za namensko proizvodnjo prašičev za določene vrste mesnih izdelkov, kar je še posebej pomembno za ustrezno plasiranje avtohtone pasme krškopoljski prašič. Take reje skupaj z vzdrževanjem genske banke semena slovenskih avtohtonih in ogroženih živalskih vrst prispevajo k ozaveščanju prebivalstva o pomenu avtohtonih pasem, varstvu okolja oz. ohranjanju kulturne krajine, še zlasti njene biotske raznovrstnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno