Projekti / Programi
Endokrini, imunski in encimski odzivi pri zdravih in bolnih živalih
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.04.00 |
Biotehnika |
Veterina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B750 |
Biomedicinske vede |
Veterina: kirurgija, fiziologija, patologija, klinične raziskave |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.03 |
Kmetijske vede in veterina |
Veterina |
veterinarska medicina; temeljne raziskave; translacijske raziskave; klinična preskušanja; morfologija; genetika; nevrobiologija; endokrinologija; fiziologija; farmakologija; toksikologija; oksidativni stres; reprodukcija; onkologija; stomatologija; kardiologija; matične celice; imunska terapija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
07. maj 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
752 |
10.279 |
8.953 |
11,91 |
| Scopus |
755 |
11.928 |
10.465 |
13,86 |
Raziskovalci (66)
Organizacije (1)
Povzetek
Namen raziskovalnega programa Endokrini, imunski in encimski odzivi pri zdravih in bolnih živalih je pridobivanje temeljnih spoznanj o odzivih živali v fizioloških, eksperimentalnih in bolezenskih stanjih od celične ravni do organizma in prenos teh spoznanj v prakso. S predlaganim programom želimo v nadaljevanju razvijati, nadgraditi in razširiti temeljne, primerjane in translacijsko-klinične raziskave. Temeljne raziskave, ki jih izvajamo v okviru stebra-I, vključujejo proučevanje predispozicije za nekatere genske bolezni in primerjalne morfološke študije skeletne mišičnine, pomembne za razumevanje celičnih mehanizmov razvoja mišičnega tkiva pri prašičih v povezavi s kakovostjo mesa. Nadaljujemo tudi raziskave delovanja različnih membranskih receptorjev, vključno s prašičjimi homologi humanega virusa Epstein-Barr, tj. limfotropne herpesvirusne receptorje (PLHV 1-3), ki so povezani z nastankom limfoproliferativnih bolezni. Fiziološko-toksikološke raziskave vključujejo proučevanje uravnavanja prostornine in ionskih ravnotežij v pljučnih kapilarah in fizioloških odzivov živali na fizično obremenitev. Pojasniti želimo tudi učinke in mehanizme delovanja nekaterih naravnih in sintetičnih snovi s širokim predkliničnim terapevtskim potencialom, predvsem tistih z antiacetilholinesterazno aktivnostjo in nekaterih izvlečkov rastlin (tanini in timol). Nadaljevali bomo tudi s proučevanjem razvoja spolnih razlik in vpliva spolnih hormonov ter dolgotrajnega stresa na delovanje možganov in na vedenjske vzorce pri odraslih živalih ter ugotavljali vpliv presaditve živčnih matičnih celic v hipokampus miši. Predlagane raziskave v okviru stebra-II pa so most med temeljnimi raziskavami in prakso. Poudariti želimo translacijski potencial teh raziskav in sposobnost našega odziva na sodobne trende v biomedicinskih raziskavah, tj. vključevanje študij na družnih živalih in preizkušanje naprednih oblik zdravljenja, kot sta zdravljenje z matičnimi celicami in razvoj imunskih terapij na področjih veterinarske onkologije in stomatologije. V okviru stebra-II bomo nadaljevali tudi raziskave oksidativnega stresa, predvsem z vidika spremljanja napredovanja spontanih srčno-žilnih bolezni pri psih, in zaščitnega pomena antioksidantih prehranskih dodatkov. Proučili bomo tudi imunski odziv na hrano, ki vsebuje alternativne vire proteinov, ter ugotavljali prekuženost psov z lišmaniozo v Sloveniji in posredno morebitno nevarnost za zdravje ljudi. Z nadaljnjim razvojem biotehnoloških postopkov konzerviranja semena, identifikacijo novih kazalnikov kakovosti semena in neinvazivnih metod osemenjevanja bomo prispevali k izboljšanju reprodukcije domačih živalih.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina izvaja temeljne raziskave, ki so izjemno pomembne za razvoj znanosti ter izhodišče za načrtovanje in izvedbo aplikativnih raziskav. S pridobljenimi rezultati prispevamo k napredku v veterinarski medicini oz. na širšem biomedicinskem področju in uspešno prenašamo temeljna teoretična znanja v prakso, tj. v optimizacijo in razvoj diagnostičnih in prognostičnih pokazateljev ter terapevtskih metod in učinkovin. Zelo pomembna z vidika zmanjševanja števila laboratorijskih poskusnih živali sta tudi ovrednotenje in uporaba živalskih modelov spontanih bolezni, kar ima veliko vrednost tudi v primerjavi s humano medicino.
Aktualnost raziskovalne problematike nam omogoča sodelovanje pri domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih ter mreženje z vrhunskimi raziskovalnimi ustanovami, kliničnimi centri in vodilnimi farmacevtskimi podjetji. Rezultat vključenosti programske skupine v mednarodne raziskovalne tokove so odmevne skupne objave, organiziranja mednarodnih znanstvenih srečanj, možnost prenosa temeljnih znanj v prakso in izmenjave podiplomskih študentov.
Pomen za razvoj Slovenije
Izvajanje vrhunskega znanstvenoraziskovalnega dela ter objave in predstavitve rezultatov na mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanjih prispevajo k napredku veterinarske stroke in promociji države. Dejavnosti, ki neposredno prispevajo k razvoju socialno-ekonomskega razvoja oz. širše javnosti, vključujejo izvajanje izobraževanj in usposabljanj, pripravo učbenikov in priročnikov za študente, ciljne skupine in splošno javnost, analitična testiranja v akreditiranih laboratorijih in pripravo smernic za ministrstva. V ta namen člani programske skupine svoje znanje uspešno uporabljajo pri pedagoškem delu, vključeni so v izvajanje dodiplomskega, podiplomskega in specialističnega študija ter programov vseživljenjskega izobraževanja, so mentorji mladim raziskovalcem in dodiplomskim študentom, ki opravljajo študentske raziskovalne naloge. Tako skrbijo za kakovost študijskega procesa in popularizacijo raziskovalnega dela med dodiplomskimi študenti. Z uvajanjem in razvojem novih diagnostičnih, prognostičnih in terapevtskih metod pridobljena temeljna znanja uspešno prenašamo in uporabljamo v praksi. S tem prispevamo k dobrobiti živali, zanesljivejši izvedbi nekaterih laboratorijskih preiskav in povečani konkurenčnosti kliničnih storitev na trgu. Razvoj novih diagnostičnih metod in biotehnoloških postopkov nam omogoča tudi patentne prijave. Poznavanje dejavnikov, ki pomembno vplivajo na nastanek medoperativnih zapletov, lahko uspešno uporabimo pri obravnavi kirurških in hospitaliziranih pacientov v veterinarski in tudi humani medicini.
Pridobljena znanja so tudi podlaga za izdelavo priporočil za usmerjeno selekcijo genotipov živali, ki se uporabljajo za pripravo rejskih programov in načrta ukrepov ob pojavu določenih bolezni, npr. transmisivnih spongiformnih encefalopatij. Eden od temeljev vizije razvoja kmetijstva v EU je pridelava za potrošnika varne hrane. Rezultati naših študij prispevajo k pripravi smernic za prihodnji razvoj sistemov mlečne proizvodnje v Sloveniji ter k uvajanju trajnostne in okoljsko naravnane reje domačih živali za mlečno proizvodnjo. Podobno so lahko spoznanja o bioloških posebnosti mišičnih vlaken pri prašiču, predvsem na težke miozinske verige vezane sposobnosti hipertrofije in posledičnih škodljivih vplivov na kakovost mesa, uporabna pri načrtovanju rejskih programov in selekcije za namensko proizvodnjo prašičev za določene vrste mesnih izdelkov, kar je še posebej pomembno za ustrezno plasiranje avtohtone pasme krškopoljski prašič. Take reje skupaj z vzdrževanjem genske banke semena slovenskih avtohtonih in ogroženih živalskih vrst prispevajo k ozaveščanju prebivalstva o pomenu avtohtonih pasem, varstvu okolja oz. ohranjanju kulturne krajine, še zlasti njene biotske raznovrstnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
