Projekti / Programi
Endokrini, imunski in encimski odzivi pri zdravih in bolnih živalih
01. januar 2014
- 31. december 2018
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.04.00 |
Biotehnika |
Veterina |
|
| 4.04.01 |
Biotehnika |
Veterina |
Morfologija, fiziologija in reprodukcija živali |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B210 |
Biomedicinske vede |
Histologija, citokemija, histokemija, tkivna kultura |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.03 |
Kmetijske vede in veterina |
Veterina |
Raziskovalci (51)
Organizacije (1)
Povzetek
Namen raziskovalnega programa »Endokrini, imunski in encimski odzivi pri zdravih in bolnih živalih« je pridobivanje temeljnih spoznanj o odzivih živali v fizioloških, eksperimentalnih in bolezenskih stanjih od celične ravni do organizma kot integrirane celote ter prenos teh spoznanj v prakso z uvajanjem in razvojem novih diagnostičnih, prognostičnih in terapevtskih metod.
Pri parodontalni bolezni rezultati kliničnih študij kažejo individualen sistemski odziv, zato bomo nadaljevali raziskovanje mogočih vzrokov teh razlik ter tako prispevali k individualizaciji obravnave bolnikov. Z nadaljnjimi raziskavami o dinamiki sprememb pokazateljev oksidativnega stresa v fizioloških in patoloških stanjih bomo bolje razumeli zaščitni pomen antioksidantnih prehranskih dodatkov. Vrednost teh pokazateljev bomo ocenili tudi z vidika spremljanja napredovanja spontanih kardiovaskularnih bolezni pri psih. Obravnavali bomo tudi uravnavanje volumna in ionskih ravnotežij v pljučnem krvnem obtoku konjev.
Sindrom lipidne mobilizacije v času negativne energetske bilance zgodnjega poporodnega obdobja pri kravah mlečnih pasem, razvoj jajčnih celic in funkcionalnost bikovega semena bomo raziskali z vidika presnovnega in oksidacijskega stresa v odvisnosti od temperaturne obremenitve okolja; posledica genetske selekcije visokoproizvodnih krav je namreč pripeljala do zmanjšane sposobnosti termoregulacije. Z nadaljnjim razvojem biotehnoloških postopkov konzerviranja semena in identifikacijo novih pokazateljev kakovosti semena bomo prispevali k izboljšanju reprodukcije domačih živalih.
Proučili bomo tudi vpliv antiektoparazitikov za preprečevanje kroničnega stresa pri živalih na paši, dinamiko izločanja steroidnih hormonov v mleku in njihovo resorpcijo v črevesju. Primerjalno-morfološke in genetske študije skeletne mišičnine bodo pomembne za razumevanje bioloških posebnosti mišičnih vlaken pri prašičih in oceno kakovosti ter primernosti mesa za predelavo v določene mesne izdelke. Nadaljevali bomo tudi proučevanje genetske predispozicije za nekatere bolezni.
Mehanizem delovanja naravnih in sintetičnih biološko aktivnih molekul, ki imajo antiholinestrazno aktivnost ali delujejo zaviralno na nikotinske acetilholinske receptorje, bomo proučili in vitro in in vivo in ovrednotili njihov predklinični potencial. Nadaljevali bomo proučevanje razvoja spolnih razlik in vpliva spolnih hormonov na delovanje možganov (v kombinaciji s stresom ali brez njega). Pri raziskavah delovanja membranskih receptorjev se bomo osredotočili na spolno pogojene razlike v receptorsko-posredovani aktivaciji sekundarnega sporočilnega sistema v povezavi z arestini.
Nadaljevali bomo tudi s kliničnim uvajanjem elektrogenske terapije, ki je pomembna z vidika translacijske onkologije. Raziskave bomo razširili še na proučevanje imunskih mehanizmov, ki prispevajo k napredovanju in razširjenosti rakavih bolezni in ocenili možnost uvedbe imunoterapije. Obsežneje bomo proučili različne možnosti uporabe matičnih celic.
Pomen za razvoj znanosti
20. Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina izvaja temeljne raziskave, ki so osrednjega pomena za razvoj znanosti ter izhodišče za načrtovanje in izvedbo aplikativnih raziskav. S pridobljenimi rezultati prispevamo k napredku v veterinarski medicini oz. na širšem biomedicinskem področju ter uspešno prenašamo temeljna teoretična znanja v prakso, tj. v optimizacijo in razvoj diagnostičnih in prognostičnih pokazateljev ter terapevtskih metod in učinkovin. Zelo pomembna z vidika zmanjševanja števila laboratorijskih poskusnih živali sta tudi ovrednotenje in uporaba živalskih modelov spontanih bolezni, kar ima veliko vrednost tudi v primerjavi s humano medicino.
Aktualnost raziskovalne problematike nam omogoča sodelovanje pri domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih in mreženje z vrhunskimi raziskovalnimi ustanovami, kliničnimi centri in vodilnimi farmacevtskimi podjetji. Rezultat vključenosti programske skupine v mednarodne raziskovalne tokove so odmevne skupne objave, organiziranja mednarodnih znanstvenih srečanj, možnost prenosa bazičnih znanj v prakso in izmenjave podiplomskih študentov.
Pomen za razvoj Slovenije
Izvajanje kakovostnega znanstvenoraziskovalnega dela ter objave in predstavitve rezultatov na mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanjih prispevamo k napredku veterinarske stroke in promociji države. Člani programske skupine svoje znanje uspešno uporabljamo pri pedagoškem delu, vključeni so v izvajanje dodiplomskega, podiplomskega in specialističnega študija, so mentorji mladim raziskovalcem in dodiplomskim študentom, ki opravljajo študentske raziskovalne naloge. Na ta način skrbijo za kakovost študijskega procesa in popularizacijo raziskovalnega dela med dodiplomskimi študenti. Z uvajanjem in razvojem novih diagnostičnih, prognostičnih in terapevtskih metod pridobljena temeljna znanja uspešno prenašamo in uporabljamo v praksi. S tem prispevamo k dobrobiti živali in povečani konkurenčnosti kliničnih storitev na trgu. Razvoj novih diagnostičnih metod in biotehnoloških postopkov nam omogoča tudi patentne prijave. Poznavanje dejavnikov, ki pomembno vplivajo na nastanek medoperativnih zapletov (okužbe, komplikacije pri celjenju rane), lahko uspešno uporabimo pri obravnavi kirurških in hospitaliziranih pacientov, tako v veterinarski kot humani medicini.
Pridobljena znanja so tudi podlaga za izdelavo priporočil za usmerjeno selekcijo genotipov živali, ki služijo pripravi rejskih programov in načrta ukrepov ob pojavu določenih bolezni, npr. transmisivnih spongiformnih encefalopatij. Podobno so lahko spoznanja o bioloških posebnosti mišičnih vlaken pri prašiču, predvsem na težke miozinske verige vezane sposobnosti hipertrofije in posledičnih škodljivih vplivov na kakovost mesa, uporabna pri načrtovanju rejskih programov in selekcije za namensko proizvodnjo prašičev za določene vrste mesnih izdelkov, kar je še posebej pomembno za ustrezno plasiranje avtohtone pasme krškopoljski prašič. Take reje pa bodo ne nazadnje prispevale tudi k ozaveščanju prebivalstva in ohranjanju kulturne krajine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
