Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Endokrini, imunski in encimski odzivi pri zdravih in bolnih živalih

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.04.00  Biotehnika  Veterina   
4.04.01  Biotehnika  Veterina  Morfologija, fiziologija in reprodukcija živali 

Koda Veda Področje
B210  Biomedicinske vede  Histologija, citokemija, histokemija, tkivna kultura 

Koda Veda Področje
4.03  Kmetijske vede in veterina  Veterina 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (51)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  39086  dr. Neža Adamič  Veterina  Mladi raziskovalec  2016 - 2018  10 
2.  29835  dr. Tomaž Budefeld  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2014 - 2016  92 
3.  17572  dr. Marko Cotman  Veterina  Tehnični sodelavec  2014 - 2018  119 
4.  33148  dr. Maša Čater  Biotehnologija  Raziskovalec začetnik  2017 - 2018  109 
5.  10445  dr. Nina Čebulj-Kadunc  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  204 
6.  26571  dr. Katerina Čeh  Farmacija  Raziskovalec  2014 - 2016  34 
7.  10395  dr. Aleksandra Domanjko Petrič  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  262 
8.  07850  dr. Marinka Drobnič-Košorok  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2017  185 
9.  21400  dr. Vladimira Erjavec  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  158 
10.  09149  dr. Gregor Fazarinc  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  203 
11.  12449  dr. Robert Frangež  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  280 
12.  24348  dr. Neža Grgurevič  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  58 
13.  10913  dr. Vesna Kadunc Kos  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  84 
14.  32334  dr. Jasmina Kerčmar  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2014 - 2015  46 
15.  21230  dr. Primož Klinc  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  109 
16.  14881  dr. Igor Klobučar  Veterina  Tehnični sodelavec  2014 - 2017  72 
17.  09654  dr. Silvestra Kobal  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  260 
18.  07439  dr. Marjan Kosec  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  387 
19.  14194  dr. Tina Kotnik  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  141 
20.  35346  Katja Kozinc Klenovšek  Veterina  Mladi raziskovalec  2014 - 2016 
21.  20042  dr. Petra Kramarič  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  59 
22.  15198  dr. Peter Kruljc  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  130 
23.  23485  dr. Valentina Kubale Dvojmoč  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  272 
24.  21402  dr. Barbara Lukanc  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  68 
25.  13330  dr. Gregor Majdič  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  579 
26.  50524  dr. Maša Mavri  Veterina  Mladi raziskovalec  2017 - 2018  32 
27.  39087  dr. Nina Milevoj  Veterina  Mladi raziskovalec  2016 - 2018  55 
28.  10253  dr. Janko Mrkun  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  270 
29.  25587  dr. Ana Nemec  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  332 
30.  16308  dr. Alenka Nemec Svete  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  215 
31.  07516  dr. Zlatko Pavlica  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  376 
32.  24507  dr. Darja Pavlin  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  162 
33.  25588  dr. Tanja Plavec  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  138 
34.  33619  dr. Ožbalt Podpečan  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  117 
35.  22770  dr. Blanka Premrov Bajuk  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  40 
36.  30710  dr. Sonja Prpar Mihevc  Nevrobiologija  Raziskovalec začetnik  2017 - 2018  108 
37.  29350  dr. Urška Ravnik Verbič  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  42 
38.  18593  dr. Alenka Seliškar  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  259 
39.  13441  dr. Tomaž Snoj  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  139 
40.  29351  dr. Tanja Španić  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2016  42 
41.  13328  dr. Nataša Tozon  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  387 
42.  51852  dr. Tomaž Trobec  Veterina  Mladi raziskovalec  2018  16 
43.  13336  dr. Matjaž Uršič  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  79 
44.  18117  dr. Modest Vengušt  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  129 
45.  38143  dr. Metka Voga  Veterina  Mladi raziskovalec  2015 - 2018 
46.  13334  dr. Milka Vrecl Fazarinc  Veterina  Vodja  2014 - 2018  269 
47.  08506  dr. Jelka Zabavnik Piano  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  204 
48.  28447  dr. Maja Zakošek Pipan  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  133 
49.  05091  dr. Bojan Zorko  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  146 
50.  16244  dr. Petra Zrimšek  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  202 
51.  22588  dr. Monika Cecilija Žužek  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2018  67 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  10.809 
Povzetek
Namen raziskovalnega programa »Endokrini, imunski in encimski odzivi pri zdravih in bolnih živalih« je pridobivanje temeljnih spoznanj o odzivih živali v fizioloških, eksperimentalnih in bolezenskih stanjih od celične ravni do organizma kot integrirane celote ter prenos teh spoznanj v prakso z uvajanjem in razvojem novih diagnostičnih, prognostičnih in terapevtskih metod. Pri parodontalni bolezni rezultati kliničnih študij kažejo individualen sistemski odziv, zato bomo nadaljevali raziskovanje mogočih vzrokov teh razlik ter tako prispevali k individualizaciji obravnave bolnikov. Z nadaljnjimi raziskavami o dinamiki sprememb pokazateljev oksidativnega stresa v fizioloških in patoloških stanjih bomo bolje razumeli zaščitni pomen antioksidantnih prehranskih dodatkov. Vrednost teh pokazateljev bomo ocenili tudi z vidika spremljanja napredovanja spontanih kardiovaskularnih bolezni pri psih. Obravnavali bomo tudi uravnavanje volumna in ionskih ravnotežij v pljučnem krvnem obtoku konjev. Sindrom lipidne mobilizacije v času negativne energetske bilance zgodnjega poporodnega obdobja pri kravah mlečnih pasem, razvoj jajčnih celic in funkcionalnost bikovega semena bomo raziskali z vidika presnovnega in oksidacijskega stresa v odvisnosti od temperaturne obremenitve okolja; posledica genetske selekcije visokoproizvodnih krav je namreč pripeljala do zmanjšane sposobnosti termoregulacije. Z nadaljnjim razvojem biotehnoloških postopkov konzerviranja semena in identifikacijo novih pokazateljev kakovosti semena bomo prispevali k izboljšanju reprodukcije domačih živalih. Proučili bomo tudi vpliv antiektoparazitikov za preprečevanje kroničnega stresa pri živalih na paši, dinamiko izločanja steroidnih hormonov v mleku in njihovo resorpcijo v črevesju. Primerjalno-morfološke in genetske študije skeletne mišičnine bodo pomembne za razumevanje bioloških posebnosti mišičnih vlaken pri prašičih in oceno kakovosti ter primernosti mesa za predelavo v določene mesne izdelke. Nadaljevali bomo tudi proučevanje genetske predispozicije za nekatere bolezni. Mehanizem delovanja naravnih in sintetičnih biološko aktivnih molekul, ki imajo antiholinestrazno aktivnost ali delujejo zaviralno na nikotinske acetilholinske receptorje, bomo proučili in vitro in in vivo in ovrednotili njihov predklinični potencial. Nadaljevali bomo proučevanje razvoja spolnih razlik in vpliva spolnih hormonov na delovanje možganov (v kombinaciji s stresom ali brez njega). Pri raziskavah delovanja membranskih receptorjev se bomo osredotočili na spolno pogojene razlike v receptorsko-posredovani aktivaciji sekundarnega sporočilnega sistema v povezavi z arestini. Nadaljevali bomo tudi s kliničnim uvajanjem elektrogenske terapije, ki je pomembna z vidika translacijske onkologije. Raziskave bomo razširili še na proučevanje imunskih mehanizmov, ki prispevajo k napredovanju in razširjenosti rakavih bolezni in ocenili možnost uvedbe imunoterapije. Obsežneje bomo proučili različne možnosti uporabe matičnih celic.
Pomen za razvoj znanosti
20. Pomen za razvoj znanosti Programska skupina izvaja temeljne raziskave, ki so osrednjega pomena za razvoj znanosti ter izhodišče za načrtovanje in izvedbo aplikativnih raziskav. S pridobljenimi rezultati prispevamo k napredku v veterinarski medicini oz. na širšem biomedicinskem področju ter uspešno prenašamo temeljna teoretična znanja v prakso, tj. v optimizacijo in razvoj diagnostičnih in prognostičnih pokazateljev ter terapevtskih metod in učinkovin. Zelo pomembna z vidika zmanjševanja števila laboratorijskih poskusnih živali sta tudi ovrednotenje in uporaba živalskih modelov spontanih bolezni, kar ima veliko vrednost tudi v primerjavi s humano medicino. Aktualnost raziskovalne problematike nam omogoča sodelovanje pri domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih in mreženje z vrhunskimi raziskovalnimi ustanovami, kliničnimi centri in vodilnimi farmacevtskimi podjetji. Rezultat vključenosti programske skupine v mednarodne raziskovalne tokove so odmevne skupne objave, organiziranja mednarodnih znanstvenih srečanj, možnost prenosa bazičnih znanj v prakso in izmenjave podiplomskih študentov.
Pomen za razvoj Slovenije
Izvajanje kakovostnega znanstvenoraziskovalnega dela ter objave in predstavitve rezultatov na mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanjih prispevamo k napredku veterinarske stroke in promociji države. Člani programske skupine svoje znanje uspešno uporabljamo pri pedagoškem delu, vključeni so v izvajanje dodiplomskega, podiplomskega in specialističnega študija, so mentorji mladim raziskovalcem in dodiplomskim študentom, ki opravljajo študentske raziskovalne naloge. Na ta način skrbijo za kakovost študijskega procesa in popularizacijo raziskovalnega dela med dodiplomskimi študenti. Z uvajanjem in razvojem novih diagnostičnih, prognostičnih in terapevtskih metod pridobljena temeljna znanja uspešno prenašamo in uporabljamo v praksi. S tem prispevamo k dobrobiti živali in povečani konkurenčnosti kliničnih storitev na trgu. Razvoj novih diagnostičnih metod in biotehnoloških postopkov nam omogoča tudi patentne prijave. Poznavanje dejavnikov, ki pomembno vplivajo na nastanek medoperativnih zapletov (okužbe, komplikacije pri celjenju rane), lahko uspešno uporabimo pri obravnavi kirurških in hospitaliziranih pacientov, tako v veterinarski kot humani medicini. Pridobljena znanja so tudi podlaga za izdelavo priporočil za usmerjeno selekcijo genotipov živali, ki služijo pripravi rejskih programov in načrta ukrepov ob pojavu določenih bolezni, npr. transmisivnih spongiformnih encefalopatij. Podobno so lahko spoznanja o bioloških posebnosti mišičnih vlaken pri prašiču, predvsem na težke miozinske verige vezane sposobnosti hipertrofije in posledičnih škodljivih vplivov na kakovost mesa, uporabna pri načrtovanju rejskih programov in selekcije za namensko proizvodnjo prašičev za določene vrste mesnih izdelkov, kar je še posebej pomembno za ustrezno plasiranje avtohtone pasme krškopoljski prašič. Take reje pa bodo ne nazadnje prispevale tudi k ozaveščanju prebivalstva in ohranjanju kulturne krajine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno