Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Azijski jeziki in kulture

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   

Koda Veda Področje
H640  Humanistične vede  Jeziki in književnosti južne in jugovzhodne Azije, kitajščina 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
Azijski jeziki, azijske kulture, azijske zgodovine, azijske filozofije, azijske politike, azijski družbeni sistemi, kulturne identitete, globalne izmenjave, regijske študije, medkulturne raziskave, primerjalno kulturne študije, mednarodni odnosi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
18.539,82
A''
7.998,15
A'
12.053,5
A1/2
13.981,84
CI10
349
CImax
20
h10
8
A1
51,83
A3
0,81
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 27. maj 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  167  224  195  1,17 
Scopus  201  401  328  1,63 
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  52591  dr. Tina Berdajs  Umetnostna zgodovina  Mladi raziskovalec  2019 - 2022  21 
2.  28719  dr. Luka Culiberg  Kulturologija  Raziskovalec  2019 - 2024  128 
3.  28532  dr. Tinka Delakorda Kawashima  Kulturologija  Raziskovalec  2019 - 2024  67 
4.  06389  dr. Tamara Ditrich  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2024  123 
5.  17842  dr. Kristina Hmeljak Sangawa  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2024  121 
6.  38070  dr. Klara Hrvatin  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2024  108 
7.  51180  dr. Byoung Yoong Kang  Literarne vede  Raziskovalec  2019  222 
8.  53549  Maja Maria Kosec  Kulturologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2024  23 
9.  58054  Severin Lorenčič  Kulturologija  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
10.  50736  Martina Lovrečič    Tehnični sodelavec  2019 - 2024 
11.  15576  dr. Nagisa Moritoki Škof  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2024  163 
12.  24430  dr. Helena Motoh  Filozofija  Raziskovalec  2019 - 2024  180 
13.  39170  dr. Marko Ogrizek  Kulturologija  Raziskovalec  2019 - 2021  23 
14.  24035  dr. Mateja Petrovčič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2024  146 
15.  13009  dr. Jana Rošker  Kulturologija  Vodja  2019 - 2024  789 
16.  35805  dr. Tea Sernelj  Kulturologija  Raziskovalec  2019 - 2024  90 
17.  24509  dr. Nataša Vampelj Suhadolnik  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2024  260 
18.  24438  dr. Maja Veselič  Antropologija  Raziskovalec  2019 - 2024  132 
19.  35347  dr. Matjaž Vidmar  Kulturologija  Raziskovalec  2019  10 
20.  25583  dr. Nataša Visočnik Gerželj  Antropologija  Raziskovalec  2019 - 2024  173 
21.  55435  Dunja Zorman  Kulturologija  Raziskovalec  2022 - 2023 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.282 
2.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  14.011 
Povzetek
Azijska regija, ki je v središču raziskovalnih interesov programske skupine,  postaja vse bolj pomembno območje eksplozivnega ekonomskega razvoja in političnih ter družbenih tranzicij, ki ne vplivajo samo na notranjo strukturo azijskih družb, temveč tudi na mednarodne odnose na globalni ravni. Raziskovalni program bo nadaljeval z razvojem in nadgradnjami raziskovalnega dela, ki ga je programska skupina opravila v zadnjem obdobju trajanja programa (2014-2018). Večina članic in članov je bila v tem obdobju osredotočena na raziskave vzhodnoazijskih (zlasti kitajskih, tajvanskih, japonskih in korejskih) kultur in družbenih sistemov. V skupino pa je vključena tudi raziskovalka, ki je specializirana za indijsko filozofijo in kulturo, in katere študije dopolnjujejo rezultate strokovnjakov in strokovnjakinj iz drugih področij ter jih postavljajo v širšo, primerjalno azijsko perspektivo. Temeljna vsebinska zasnova načrtovanega projekta je usmerjena v raziskave zgodovinskega razvoja, politično-ekonomskih razmer, kulturne specifike in jezikovnih posebnosti azijskih družb. Predlagani program je interdisciplinarno zasnovan in vključuje raziskave iz vrste disciplin, ki sodijo na širše področje humanistike in družboslovja. Zastavljen je kot poskus sinteze rezultatov vrste parcialnih študij, ki obravnavajo različne vidike azijskih regij skozi prizmo razmerja med idejnimi in materialnimi elementi družbenih oblik organizacije, ki strukturirajo njihove družbene stvarnosti. Specifična posebnost predlagane programske skupine je v tem, da vključuje vrsto strokovnjakov za posamične azijske regije. To pomeni, da študije vključujejo tudi analizo in evalvacijo materiala v matičnih jezikih obravnavanih regij in niso odvisne samo od informacij, podatkov in teoretskih paradigem, ki so dostopne v zahodni literaturi. To izhodišče je temeljnega pomena, saj nam uporaba primarnih virov v matičnih jezikih omogoča objektivnejši vpogled v realnost obravnavanih družb. Člani in članice raziskovalnega programa razpolagajo z aktivnim poznavanjem kitajskega, japonskega in korejskega jezika in pisave, ter s poznavanjem hindija in sanskrta. Vendar sinologija, japonologija, koreanistika ter indologija v sklopu predlaganega programa v prvi vrsti niso filološke, temveč kulturološke vede. Izhajajoč iz epistemoloških predpostavk različnih disciplin so raziskave osredotočene na probleme in pogoje, ki opredeljujejo prevladujoče modele družbenih realnosti kot osnove oblikovanja različnih kulturnih identitet, katerih razumevanje lahko predstavlja dragocen doprinos k dvigu kakovosti odnosov med Slovenijo in azijskimi državami. Takšna raziskovalna agenda omogoča preseganje ozkih nacionalnih perspektiv in njihovih ideologij. Specifični multidisciplinarni pristop zagotavlja izvirnost rezultatov raziskav. Analiza različnih vidikov azijskih družbenih stvarnosti, izvedena na osnovi poznavanja matičnih vidikov te regije, omogoča tudi preseganje tradicionalnih diskurzivnih ločnic znotraj humanistike.
Pomen za razvoj znanosti
Ker je program na širšem oziroma bazičnem področju azijskih študij zasnovan izrazito interdisciplinarno in zaobsega vrsto različnih disciplin s področja humanistike in družboslovja, bo merodajno prispeval k razvoju teoretskih izhodišč za vzpostavitev novih interdisciplinarnih metodologij in praktičnih strategij za učinkovito interdisciplinarno delo. Ti teoretsko-praktični okviri so bili in deloma še bodo izdelani iz nekaterih že obstoječih, a na Slovenskem kronično premalo razvitih pristopov, ki skušajo preseči meje med različnimi kulturami in tudi ločnice med posameznimi znanstvenimi disciplinami. Ti pristopi večinoma izhajajo iz rezultatov raziskovalnega dela članic in članov programske skupine ter njihovega aktivnega sodelovanja in ukvarjanja s konkretnimi inter- in transdisciplinarnimi vprašanji, ki spremljajo sam raziskovalni proces.   Nadaljnji pomen programa je gradnja mostov med vedami, ki veljajo za izrazito teoretske (npr. velik del humanistike), in vedami, ki so naravnane izrazito empirično (npr. antropologija in etnologija, pa tudi strokovna in znanstvena obdelava, arhiviranje in digitalizacija umetniških artefaktov). V tem oziru je raziskovalno delo članov in članic programske skupine v več konkretnih primerih pokazalo, zakaj in kako sta lahko humanistika in družboslovje zanimiva za aplikativne znanosti (in obratno); poleg tega je naše delo precej pripomoglo k rahljanju stereotipov o nujnosti obstoja striktnih ločnic med posamičnimi disciplinami. Obenem naše raziskave pomembno vplivajo tudi na razvoj posameznih disciplin, saj jih lahko obogatijo tako po formalni (metodološki) kot po vsebinski (tematski) plati. In ne nazadnje, skozi sodelovanje s tujimi partnerji ter drugimi strokovnjaki za azijske študije iz Evrope in Azije bomo širimo in utrjujemo mednarodno raziskovalno mrežo vseh udeleženih disciplin in inštitucij.   V zadnjem času smo vse pogosteje priča utemeljenim pomislekom o tem, na kakšen način se azijske študije konceptualizirajo v zahodnih teoretskih diskurzih in kako jih zahodna znanost (pogosto samovoljno) prilagaja svojim potrebam in vzorcem. Poleg konceptualne nejasnosti in metodoloških izzivov, ki spremljajo veliko število sodobnih analiz in interpretacij azijskih izvirnikov, kritiki izpostavljajo tudi dejstvo, da se ti pristopi bistveno razlikujejo od tradicionalnih azijskih paradigem, ter da slednje vse prepogosto tudi napačno interpretirajo. Z namenom temeljitejše in bolj koherentne obravnave materiala in izogibanja zgoraj omenjenim problemom ter s ciljem pojasnitve dejanskega pomena azijskih družbeno-kulturnih, političnih in filozofskih teorij za sodobne zahodne razvoje, predlaga programska skupina celostno analizo osrednjih elementov, ki tvorijo osnovo posebnosti azijskih družb, skozi inovativno kombinacijo naslednjih treh razsežnosti:   (a) Kulturnozgodovinska razsežnost - (inter)tekstualna kritika in historična rekonstrukcija - družbeno-antropološke in kulturološke raziskave ter postkolonialne študije (b) Filozofska razsežnost - epistemološka analiza - fenomenološka analiza - moderne in sodobne interpretacije tradicionalnih in antičnih konceptov (c) Jezikoslovna razsežnost - korpusne raziskave - pragmatične in retorične analize - historično jezikoslovje in sociolingvistika   Teoretska inovativnost programske skupine se kaže tudi v uporabi splošnega in osnovnega metodološkega okvira, ki ga programska skupina uporablja oziroma iz katerega izhajajo posamične raziskave članov in članic programske skupine.   Soočanje in razumevanje tako imenovanih »tujih kultur« je vselej povezano s problematiko različnih jezikov, tradicij, zgodovin in socializacij. Interpretacije različnih vidikov in elementov »neevropskih« kultur so vselej povezane z geografsko, politično in ekonomsko pozicijo subjekta, ki jih interpretira, kot tudi interpretiranega objekta. Naše medkulturne raziskave torej na vsak način vključujejo problematiko prevajanja; pri tem ne gre zgolj za jezikovno, temveč tudi za diskurzivno prevajan
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati programskih rzaiskav bodo uporabni za vse panoge gospodarstva, ki poslujejo z državami azijskih regij, predvsem za gospodarske stike Republike Slovenije z L.R. Kitajsko, Tajvanom, Japonsko, Južno Korejo, Singapurjem in Indijo. Pomembni bodo tudi za ohranjanje obstoječih in za vzpostavljanje novih stikov z državami obravnavanih regij na področju kulture in ohranjanja kulturne dediščine.   Zaradi vključevanja virov v matičnih jezikih obravnavanih regij je omogočen dostop do avtohtonih in zato bolj zanesljivih informacij in znanj o sodobnih Azijskih družbenih stvarnostih in njihovih tradicijah pa tudi o specifičnih pogojev, ki te stvarnosti določajo. Vključevanje azijskih partnerjev bo zagotavljajo poglobitev akademskega sodelovanja in izmenjav s temi regijami. Vključitev mladih raziskovalcev in doktorskih študentov zagotavlja vzgojo kadrov na področju sinologije, japonologije in koreanistike. Programska skupina omogoča tudi uvedbo in izvedbo vrste novih izbirnih predmetov s področja spoznavanja azijskih modelov kakovosti življenja na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.   Drugi vidik raziskovalnega dela programske skupine, ki je povezan s pospeševanjem družbeno-ekonomskega in kulturnega razvoja Slovenije, je umeščen v tiste segmente programskih raziskav, ki obravnavajo različne pogoje azijskih družb skozi optiko medkulturnih raziskav, zlasti iz stališča postkolonialnih študij. Domala skozi celotno 20. stoletje so bile raziskave neevropskih oz. ne-zahodnih kulturnih krogov in družb večinoma opredeljene z enostranskimi, evrocentričnimi, antropocentričnimi, individualističnimi ter pozitivističnimi teorijami in raziskavami, ki so bile v glavnem usmerjene v višanje učinkovitosti in dobička. Konvencionalna akademska stališča o medkulturnih študijah so še vedno (vsaj latentno) določena z »zahodnimi« referenčnimi okviri in še zdaleč ne nudijo zbora vseh možnih konceptualnih pozicij, iz vidika katerih bi bila možna adekvatna konstrukcija znanja. V tem smislu pomeni postkolonialni vidik raziskav tudi prvi korak na poti ustvarjanja temeljev kompleksnejše, celovitejše in medkulturno bolj ozaveščene metodologije humanističnih in družboslovnih študij.   Vrsta družboslovnih in kulturoloških segmentov programskih raziskav je osredotočena tudi na problematiko uporabe splošnih (t.j. »zahodnih«) raziskovalnih metod pri preučevanju azijskih družb in kultur, ali, z drugimi besedami, na problematiko prevlade evro-ameriških zgodovinopisnih, antropoloških, socioloških, filozofskih, lingvističnih, umetnostnozgodovinskih  in literarno-teoretskih paradigem v azijskih študijah, kar delno velja celo za same azijske oz. vzhodnoazijske teorije. Pozornost članov in članic programske skupine je v tem segmentu osredotočena tudi na sam izvor in razvoj posebnosti, ki so se znotraj teh disciplin oblikovale na pragu moderne dobe.   Raziskave temeljijo na zavedanju dejstva, da je aktualna potreba po medkulturnih primerjavah zgodovinskih in sodobnih diskurzov tesno povezana že s samimi razvoji v mednarodnih in medkulturnih komunikacijah in sicer ne zgolj na področju gospodarstva in politike, temveč tudi na različnih področjih kulturnega življenja.   Pri tem se poskušamo izogibati izhodiščem, ki temelje na evropskih tradicijah historičnega mišljenja kot osnovi teoretskega raziskovanja zgodovinskih pogojev azijske modernizacije. Člani članice programske skupine se pri svojem delu opirajo tudi na definicije historičnih konceptualizacij, kakršne so se oblikovale v samih azijskih kulturah. Na tej osnovi članice in člani analizirajo kulturne razlike v zgodovinopisju kot specifični konstelaciji teh elementov. Za razvoj takšnega primerjalnega ogrodja je skupina najprej izdelala oziroma nadgradila določene temeljne paradigme zgodovinskega spomina, ki bodo služile kot orodje za evalvacijo oz. interpretacijo družbene in individualne prakse v njunih časovnih dimenzijah. Na tej osnovi bomo vzpostavili teorijo zgodovinske zavesti vklju
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno