Projekti / Programi
Jadranske socialne države. Socialne politike v transnacionalni obmejni pokrajini od sredine 19. do 21. stoletja.
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Socialna država, socialne politike, meje, zgodovina, severni Jadran, devetnajsto in dvajseto stoletje.
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt Jadranske socialne države. Socialne politike na transnacionalnem mejnem območju od sredine 19. do 21. stoletja gradi na sklopu vprašanj povezanih s socialno oskrbo in socialnimi pravicami, ki so osrednjega pomena za sodobne razprave v (in o) Evropi. Na ta vprašanja skuša odgovoriti s pomočjo analize lokalnih socialnih mobilizacij na heterogenem mejnem območju severnega Jadrana. To bomo dosegli s preučevanjem podobnosti in razlik med državami, ki so oblikovale zgodovino regije (Habsburška monarhija, Kraljevina Italija v času fašizma, nacistična Nemčija, angloameriška vojaška uprava, socialistična Jugoslavija, hladno-vojna Italija in neodvisna Slovenija), medtem ko bomo hkrati sledili kroženju idej, ljudi in praks. Poudarek na prekrivanju in občasni konkurenčnosti lokalnih struktur socialne varnosti bo meni in moji ekipi omogočil preučevanje prepletanj med vključenostjo in izključenostjo, ki so dolgo zaznamovali evropske socialne politike. Po eni strani je trajna heterogenost mejnih območij vodila k agresivnejšim kampanjam posameznih nacionalnih držav za uvedbo svojih praks standardiziranja (in discipliniranja), v okviru katerih je odobritev ali zavrnitev zagotavljanja socialne pomoči predstavljala osrednji element . Po drugi strani pa je heterogenost mejnih območij omogočila posameznikom izpodbijanje kategorije nacionalne pripadnosti s preračunavanjem socialnih ugodnosti različnih državnih tvorb ali zanašanjem na alternativne oblike socialne pomoči.
S pomočjo inovativnega pristopa, ki združuje analizo »od zgoraj« in pogled »od spodaj« z interdisciplinarnimi, primerjalnimi in transnacionalnimi pristopi ter ambiciozno zastavljenim programom raziskav v doslej še neraziskanih fondih državnih in lokalnih arhivov, bo projekt prispeval k preseganju dosedanjega poznavanja vprašanj povezanih s socialno državo in socialno varnostjo. To bo dosegel z razširitvijo dosedanjih raziskav na področju zgodovine socialne države ter njihovo povezavo s študijami obmejnih prostorov. Le-te je pogosto omejeval pristop, ki je na kompleksne razmere na obmejnih območjih gledal zgolj skozi prizmo etničnih konfliktov.
Projekt temelji na večplastni transnacionalni študiji socialnih akcij zasnovanih in izvedenih s strani lokalnih akterjev v korist treh medsebojno povezanih ranljivih skupin, ki jim ustrezajo trije delovni sklopi:
Družina in socialna oskrba;
Socialna oskrba in dobrodelnost;
Intelektualne tradicije in koncepti socialne oskrbe.
Naše študije primera nam tako omogočajo primerjavo preko časa in prostora, kar je ključno za razumevanje, kako so širši zgodovinski procesi oblikovali socialne politike v Evropi. Slednji imajo svoje lastne časnosti in prostorskosti, izbrane študije primerov pa bodo omogočile konkretno in podrobno analizo socialnih politik v divergentnih ideoloških in socialno-ekonomskih kontekstih.
Raziskovalni projekt je razdeljen v štiri faze in je zasnovan popolnoma izvedljivo ne le glede na empirične raziskave in metodologijo (gl. podrobni opis spodaj), temveč tudi glede na strukturo projektne ekipe, ki vsebuje starejše znanstvenike, izkušene raziskovalce ter mlade zgodovinarje na začetku karierne poti.
Projekt se umešča v širši evropski projekt Who Cares in Europe? (COST action CA18119), nedavno odobren s strani programa COST (Evropsko sodelovanje na področju znanosti in tehnologije), ki ga vodita profesorici Clarisse Berthezene (École des hautes études en sciences sociales – EHESS) in Laura Lee Downs (European University Institute – EUI). Sam sem slovenski predstavnik in član upravnega odbora tega projekta. Medtem ko bo s strani ARRS financirani projekt služil za izvedbo osnovnih raziskav za področje severnega Jadrana (in zagotavljal nujna finančna sredstva), bo pobuda COST predstavljala unikatno središče za diskusije povezane z našim delom v transnacionalni in primerjalni perspektivi. Tako bo mejno območje severnega Jadrana vključeno v akademsko diskusijo na najvišjem znanstvenem nivoju.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt gradi na sklopu vprašanj o socialni politiki, ki so centralnega pomena za sodobne razprave v (in o) Evropi. Odgovore nanje bomo poiskali s pomočjo različnih a povezanih metodoloških pristopov na področju humanistike in družboslovja. Kot je natančneje opisano v projektnem opisu, je projekt še posebno relevanten, ker v sodobnih razmerah radikalno napredujoče neenakosti, krčenja finančnih sredstev namenjenih socialnim izdatkom ter privatizaciji le-teh prihaja do prevpraševanja vloge države pri zagotavljanju socialne varnosti. Številni politiki in drugi odločevalci pogosto predlagajo, da bi krizo socialne varnosti lahko »rešili« s pomočjo večje vloge dobrodelnosti in zasebnega sektorja. Pogosto se domneva, da je državna iniciativa izrinila druge dobrodelne pobude v škodo modernih družb. A čedalje več zgodovinskih raziskav izpodbija to predstavo in poudarja vlogo zasebnih pobud skozi vso zgodovino evropskih socialnih držav do danes.
Za doseganje največjega vpliva projektnih rezultatov bomo posebno pozornost posvetili večplastni diseminacijski strategiji projektnih rezultatov med znanstveno in neznanstveno publiko.
Projekt bo prispeval k napredku našega poznavanja moderne evropske zgodovine na 4 glavne načine:
- preko natančne analize razvoja socialne politike izven okvirov nacionalne države;
- preko analize procesov gradnje države skozi prizmo, ki se razlikuje od prevladujočih konceptov nacionalizma/nacionalnih konfliktov, a jih hkrati dopolnjuje;
- preko vzpostavitve bolj niansirane slike o lokalnih strukturah socialne varnosti in poudarjanja odločilne vloge lokalnih, regionalnih in transnacionalnih akterjev pri oblikovanju nacionalnih sistemov socialne varnosti;
- preko analize severno-jadranskega prostora v daljšem časovnem obdobju in preseganja dihotomije Vzhod/Zahod, ki še vedno oblikuje evropski imaginarij.
Pomen za razvoj Slovenije
This research project builds upon a set of questions on social provision, which are central to present-day debates in (and about) Europe. It aims at answering them through several interconnected methodologies in humanities and social sciences. As explained in the proposal this project is extremely relevant because in an era of radically deepening inequality, cut-backs in state finance to social services and the privatization of those services, the welfare role of the state is being questioned in many ways. Politicians and policy makers alike often suggest that the crisis in welfare might be “solved” by giving greater prominence to the voluntary and private sectors. Indeed, it is often assumed that state welfare has crowded out voluntary action to the detriment of modern societies. But a growing body of historical evidence challenges this notion, and highlights the importance of voluntary action throughout the history of European welfare states, to the present. Indeed, with this project we will contribute to the advancement of modern European history in four major ways:
- by carefully examining the development of social provision outside those nation state frameworks;
- by analysing state-building processes through a lens that is both distinct from and complementary to that of nationalism/nationalist conflict, which lens currently dominates the literature on European borderlands;
- by creating a more nuanced picture of local social protection and highlighting the decisive contributions of local, regional and transnational actors in shaping national welfare systems;
- by analysing the northern Adriatic over a longer period and overcoming the traditional East/West divide that still shapes European imagination.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
