Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Fiskalna kapaciteta občin v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.01  Družboslovje  Politične vede  Politologija 

Koda Veda Področje
S170  Družboslovje  Politične in upravne vede 

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
sistem financiranja občin, lastni viri občin, trendi fiskalne kapacitete občin
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28523  dr. Irena Bačlija Brajnik  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2019 - 2021  207 
2.  22663  dr. Boštjan Brezovnik  Pravo  Raziskovalec  2019  552 
3.  22430  dr. Silvo Dajčman  Ekonomija  Raziskovalec  2019 - 2021  217 
4.  19072  dr. Miro Haček  Politične vede  Raziskovalec  2019 - 2021  708 
5.  14704  dr. Borut Holcman  Pravo  Raziskovalec  2019 - 2021  347 
6.  19448  dr. Žan Jan Oplotnik  Ekonomija  Raziskovalec  2019 - 2021  749 
7.  34128  Petra Podobnikar  Politične vede  Raziskovalec  2019 - 2021  26 
8.  19647  dr. Vladimir Prebilič  Vzgoja in izobraževanje  Vodja  2019 - 2021  593 
9.  28826  dr. Dejan Romih  Ekonomija  Raziskovalec  2019 - 2021  336 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.369 
2.  0585  Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta  Maribor  5089638001  23.087 
3.  0592  Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta  Maribor  5089638015  11.293 
Povzetek
Ekonomska globalizacija, vedno bolj diferencirani in nestabilni trgi in finančna kriza so elementi negotove prihodnosti za lokalne skupnosti. Slednje se morajo na hitro spreminjajoče se izzive ustrezno odzvati, saj ob pritiskih občanov po kakovostnih javnih storitvah ter institucionalnim okvirjem, ki ga določa nacionalni sistem, nimajo prave alternative v pasivnem izvajanju osnovnih funkcij. V vsakem primeru potrebujejo lokalne skupnosti za opravljanje svojih nalog ustrezno materialno osnovo, ki jim zagotavlja potrebno zmogljivost, samostojnosti in neodvisnost. Pri tem je ključnega pomena fiskalna decentralizacija in finančna avtonomija lokalnih skupnosti. V razmerju med državo in lokalnimi skupnostmi sledimo načelu vertikalne davčne izenačenosti, ki pomeni sorazmernost med obveznostmi za naloge prenesene lokalni ravni in dodeljenimi viri sredstev ter horizontalne izenačenosti, ki predpostavlja enakomerno razporeditev virov med enotami lokalne oblasti. Optimalen sistem, ki bi vsem lokalnim skupnostim zagotovil primerno razmerje med prihodki in stroški izvajanja nalog je zgolj ideal, zato v praksi prihaja do razhajanj med temi kategorijami. Rešitev teh neenakosti gre iskati v fiskalni avtonomiji, katere namen je dodeliti lokalnim skupnostim ustrezne finančne vire, ki jih lokalne skupnosti lahko določajo (vsaj deloma) glede na svoje potrebe in javne politike (strategije razvoja). Namen dodelitve pristojnosti nad lokalnimi davčnimi viri je doseči, da so lokalne oblasti motivirane za izkoriščanje lastnega potenciala glede na potrebe v lokalni skupnosti. Pri tem se izpostavlja vprašanje, kakšen je nabor primernih davkov, ki jih lahko razporedimo lokalnim skupnostim. Načeloma naj bi ti izpolnjevali naslednje kriterije: čim večjo nemobilnost davčne osnove, davčna osnova naj bo enakomerno porazdeljena znotraj jurisdikcije, davki naj bodo jasni in ljudem prepoznavni, predmet obdavčitve oprijemljiv in sloneč na načelu koristi povsod kjer je to možno, davčni donos naj bo stabilen in zadosten za pokritje potreb lokalne skupnosti (Arora in Norrregaard, 1997: 8). Poleg avtonomnosti predpisovanja lastnih davkov, je pomemben aspekt tudi možnost, da lokalne skupnosti v okviru zakonodaje določajo dajatve in tarife lokalnih storitev, kar jim omogoča spreminjati višino finančnih prilivov ter povezati finančno obremenitev glede na strateško usmeritev lokalne skupnosti. Fiskalna decentralizacija torej ni vprašanje, saj jo predvideva tudi Evropska listina o lokalni samoupravi, katere podpisnica je tudi Slovenija. Gre bolj za vprašanje kakšen sistem fiskalne decentralizacije je optimalen. Oziroma kako premakniti obstoječi sistem v točko, ko bi bile občine finančno bolj avtonomne, saj je Slovenija glede na Indeks lokalne avtonomije (Ladner, Keuffer, in Baldersheim, 2015) na repu držav v Evropi kar se tiče fiskalne avtonomnosti občin. Ker je možnosti in modelov optimizacije več, je ključno, da se pred morebitnim spreminjanjem oziroma optimizacijo sistema financiranja občin opravi natančna analiza dejanske fiskalne avtonomije občin ter pripravi pregledne izračune prilivov iz vseh prihodkovnih kontov, primerjalno med leti in primerjalno med občinami. Šesti člen Zakona o financiranju občin sicer taksativno našteva lastne davčne in nedavčne vire občin, vendar so znotraj naštetih kategorij različni viri, ki imajo tudi različno zakonodajno podlago. Ker je večina teh virov v relativnem smislu majhna (predstavlja majhen delež lastnih prihodkov občin) jim analitično ne posvečamo toliko pozornosti, kot na primer največjemu tovrstnemu viru - NUSZ (Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča). Primer tega je Bilten javnih financ, ki ga izdaja Ministrstvo za finance, v katerem periodično objavljajo prihodke občin, po kategorijah, ki ne sovpadajo s prej omenjenim šestim členom Zakona o financiranju občin. Vodenje podatkov o prihodkih občin na ravni obsežnih kategorij (transferni prihodki, nedavčni prihodki, drugi davčni prihodki, davki na premoženje, doho
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt ima velik pomen za nadaljnji razvoj znanosti ter stroke, saj z obsežno analizo primerjave med višino primerne porabe in obveznimi nalogami občin ter analizo vseh virov občin (po posameznih občinah ter v obsežnem časovnem intervalu) ponuja veliko bazo podatkov, ki bodo poleg predlaganemu projektu služili drugim strokovnjakom za nadaljnjo obdelavo. Ker do sedaj ti podatki niso bili na voljo, bo predlagani projekt znatno pripomogel k razvoju področja.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagani projekt ima za gospodarstvo posredne ugodne učinke. Rezultati projekta bodo neposredno pripomogli k ustvarjanju lokalnih strategij, ki bodo učinkovitejše, s tem pa bo (lahko) lokalno gospodarstvo razbremenjeno določenih finančnih bremen. Analiza med višino primerne porabe in obveznimi nalogami občin pa bo ponudila možnost prihranka za financiranje občin na nacionalni ravni, kar ima ugodne učinke na gospodarstvo nasploh.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno