Projekti / Programi
01. januar 2020
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| 2.20.00 |
Tehnika |
Vodarstvo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B003 |
Biomedicinske vede |
Ekologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
| 2.07 |
Tehniške in tehnološke vede |
Okoljsko inženirstvo |
Obalni morski ekosistemi, morska ekologija, biodiverziteta, fiziologija, biogeokemija, fizikalna oceanografija, podnebne spremembe, plankton, bentos, nekton, mikrobi, trofične povezave, dolgoročne študije, modeliranje, antropogeni pritiski, onesnaževanje, bioinvazija, varstvo narave
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
18. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
596 |
14.700 |
13.026 |
21,86 |
| Scopus |
654 |
16.613 |
14.655 |
22,41 |
Raziskovalci (38)
Organizacije (1)
Povzetek
Zdravi, produktivni in odzivni oceani in morja bistveno prispevajo k blaginji družbe z nudenjem ekosistemskih storitev. Spremembe v oceanih, ki so značilne za antropocen, predstavljajo razmeroma neznano tveganje za ekosistemske storitve. Podnebne spremembe in drugi antropogeni pritiski (onesnaževanje, evtrofikacija, urbanizacija, bioinvazija, ribištvo) imajo različne vplive na obalne morske ekosisteme kot je severni Jadran, kjer se ti vplivi še dodatno prepletajo z veliko naravno variabilnostjo takih sistemov.
Strukturni in funkcionalni elementi biodiverzitete imajo ključno vlogo pri ohranjanju in opredelitvi zdravih morskih sistemov. Zato je osrednji cilj interdisciplinarnega programa 'Raziskave obalnega morja' zagotoviti globlje razumevanje biodiverzitete in njenih mehanizmov v ekosistemu severnega Jadrana. To bo doseženo i) z naprednimi raziskavami na vseh organizacijskih ravneh - od genov do ekosistemov v pelaškem in bentoškem okolju, ii) s prepoznavanjem gonilnih sil sprememb v morskem okolju in biodiverziteti, in iii) z obravnavanjem družbenih potreb, ki v ravnovesju z varstvom narave ohranjajo zdrava morja.
V programu bomo nadaljevali z raziskavami za boljše razumevanje funkcionalne ekologije fitoplanktona, ki temelji na funkcionalnih znakih in genetskih značilnostih ekološko pomembnih vrst. Preučevali bomo raznolikost in biokemične vidike mikrobnih mrež, njihove interakcije z drugimi organizmi, organsko snovjo in umetnimi substrati. Poleg tega bomo raziskali vplive ponavljajočega se obsežnega pojavljanja meduz na pelaški ekosistem, pri čemer bomo posebno pozornost posvetili tujerodnim (invazivnim) vrstam. Pomemben del programa predstavljajo dolgoročne raziskave obalnih ribjih združb, bentoške flore in favne, mezopredatorjev in kartiranje habitatov ob slovenski obali. V sklopu teh raziskav bomo preučevali tudi pojave tropikalizacije, bioinvazije, bledenja koral in krčenja bentoške vegetacije, ki so vsi povezani z različnimi stresorji. Z genomskimi analizami bomo dobili vpogled v sestavo združb različnih ekoloških skupin ter v trofične, simbiotske in filogenetske odnose. Preučevali bomo tudi vplive podnebnih sprememb ter pritiske ekonomskega in urbanega razvoja lokalnega okolja (zlasti pomorski promet) na obalni morski prostor. Analizirali bomo tako naravne kot antropogene vnose iz zraka, rek in človekovih dejavnosti, da bi ocenili njihov vpliv na biogeokemično kroženje snovi. Upoštevali bomo tudi onesnaževanje s plastiko in drugimi sodobnimi onesnažili. Raziskovali bomo biotehnološki potencial meduzne organske snovi, mikroorganizmov in zdravilnega blata iz morskih in ekstremnih hipersalinih okolij. S testiranjem metod za sledljivost morske hrane želimo pospešiti varno trgovanje z morskimi proizvodi.
Rezultati programa bodo zagotovili napredek v znanju, ki bo služil kot podlaga za prihodnja partnerstva z odločevalci in bo prispeval k morski pismenosti skozi različne oblike osveščanja javnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Poslanstvo naše raziskovalne skupine je raziskovanje morskih ekosistemov in ustvarjanje vrhunskega znanja, da bi razumeli spremembe v morju. Sledenje poslanstvu nam omogoča globlje razumevanje strukturnih in funkcionalnih elementov ekosistema severnega Jadrana. Skozi interdisciplinarni pristop bomo razvijali na znanosti temelječe rešitve, naslovili bomo pomembne socio-ekonomske vidike, ki so v središču svetovnih ali regionalnih okoljskih motenj. S tem se dotikamo razmeroma novega koncepta translacijske ekologije, katere cilj je prevesti znanstvene rezultate dlje od teorije ali priložnostnih aplikacij v takšne, ki jih poganja potreba po uporabni in angažirani znanosti, ter tako premostiti vrzel med raziskavami in prakso. Napredek v translacijski ekologiji je odvisen od razvoja trdne podlage na znanstveni strani partnerskega odnosa med znanostjo in prakso, v katero verjamemo, da prispevamo z našim programom s povezovanjem znanja in najsodobnejših metod in tehnik, ki se uporabljajo v morskih znanostih.
Raziskovalni program bo prinesel dragocena opazovanja iz severnega Jadrana o spreminjanju biodiverzitete na različnih nivojih, od genov do ekosistemov, in ki prinašajo informacije o funkcionalni biodiverziteti. Predlagane raziskave planktona, obrežnih rib, bentoških združb in habitatov bodo podlaga za več ključnih biodiverzitetnih spremenljivk (angl. Essential Biodiversity Variables, EBVs), kot so genetska raznolikost, vrstna porazdelitev, populacijska abundanca in struktura, funkcionalni znaki, taksonomska raznolikost in interakcije, sekundarna produkcija izbranih funkcionalnih skupin, motnje v režimih in struktura habitatov. EBVs so predlagani kot ključne biološke spremenljivke, ki omogočajo zaznavanje sprememb v biodiverziteti, izvirajočih iz dolgotrajnih procesov ali trajnih motenj, in so podprte z mnogimi konvencijami in priporočili.
Z genomiko bomo razkrili sestavo združb kot tudi trofične, simbiotske in filogenetske odnose. Metode, ki temeljijo na visokozmogljivem sekvenciranju, proizvedejo veliko podatkov, ki jih zmoremo obdelati z naprednimi bioinformatskimi pristopi. Popisi morskih mikrobiomov, planktona in bentosa, pridobljeni z omskimi pristopi, bodo shranjeni v javno dostopnih podatkovnih zbirkah in na razpolago tudi evropskim raziskovalnim infrastrukturam in projektom, v katerih sodelujemo (LifeWatch in Assemble Plus). Zbirke kultur izbranih vrst mikroalg in mikrobov bomo vzdrževali, da zagotovimo validirane lokalne seve za fiziološke in biotehnološke raziskave.
Rezultati tega programa bodo prispevali k pomembnemu napredku v preboju na različnih področjih, ki so povezana s problematiko morske plastike, vključno z odkrivanjem, kemično identifikacijo in ekološkimi vplivi plastike. Nekatere negativne učinke in naravne okoljske grožnje želimo preobrniti v koristne rešitve, tako da bomo raziskali njihovo možno uporabo v obdelavi odpadnih voda, bioremediaciji in v akvakulturi. Biotehnološki potencial mikrobioma želatinoznega planktona, ki omogoča mikroorganizmom sintezo encimov in drugih spojin, je še v veliki meri neizkoriščen in lahko vodi v nepredvidljivo biološko, medicinsko in farmacevtsko uporabo.
Naše delo je usmerjeno v nove vpoglede, kako izkoriščati empirične podatke v ekoloških in oceanografskih modelih, da pridobimo nove možne opozorilne sisteme za obalna območja in projekcije za podnebne scenarije v prihodnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Eden najpomembnejših izzivov, s katerim smo trenutno soočeni v morskem okolju in morskem ekosistemu v Sloveniji, je najti ravnovesje med ekonomskim razvojem in ohranitvijo dragocenejših ekosistemskih storitev ob relativno kratki obali v majhnem in ranljivem morskem bazenu. Smernice za doseganje tega ravnovesja so prisotne tako na globalnem nivoju (Trajnostni razvojni cilji (angl. Sustainable Development Goals ali SDG), zlasti SDG14 in Desetletje morskih ved ZN za trajnostni razvoj oceanov 2021-2030), na evropskem nivoju (Strategija modre rasti in različne direktive), kot na nacionalnem nivoju (Strategija razvoja Slovenije 2030 in Strategija pametne specializacije – S4). Z raziskovalnim delom želimo prispevati k uveljavljanju teh smernic in tako tudi vzpodbujati partnerstvo med deležniki in raziskovalno skupnostjo. Tako bomo deležnikom lahko zagotavljali smernice in priporočila za ublažitev in zmanjšanje antropogenih vplivov v severnem Jadranu in v podobnih obalnih območjih po svetu.
Razvoj znanosti na področjih akvakulture in biotehnologije bo omogočil Modro rast. Naš raziskovalni program neposredno prispeva k ciljem Modre rasti, omogoča dodatno znanje (‘know-how’), javnosti pa dostop do informacij o morju (operativna oceanografija, novi biološki opazovalni sistemi, ki temeljijo na omskih pristopih), prispeva k oceni tveganj in varnosti na morju (prognoze, zagotovitev informacij, ki temeljijo na obsežni opazovalni infrastrukturi, koristni za iskanja in reševanja na morju). Hkrati je v sozvočju z nacionalnimi raziskovalnimi prioritetami, regionalnimi strategijami in konvencijami (BlueMed, EUSAIR, Barcelonska konvencija). Razvoj ekoloških indikatorjev in EBVs v okviru raziskovalnega programa bo naši družbi omogočil določitev okoljskega statusa morskih vod v skladu s smernicami Morske strategije (2008/56/ES), kar je v pomoč upravljavcem prostora za ohranitev oz. za doseganje dobrega ekološkega stanja.
Raziskave s področja biodiverzitete bentoških združb in habitatov v zaščitenih morskih območjih, kot tudi študije o vplivih rasti nivoja morske gladine v obrežnih izpostavljenih nizko-ležečih območjih, gotovo prispevajo potrebno znanje odločevalcem in planerjem morskega prostora za postavitev regionalnih načrtov za obalno zaščito. To je hkrati v pomoč upravljavcem morskega prostora za doseganje 11. Aichi cilja Konvencije o biološki raznovrstnosti, v skladu s katerim mora biti zaščitenih najmanj 10 % morskih in obrežnih predelov že do leta 2020.
Naša spoznanja o sledljivosti morske hrane, toksičnih spojinah in škodljivih cvetenjih alg, hranljivi vrednosti z marikulturo pridobljene hrane z uporabo 'nekonvencionalne' ribje hrane, spoznanja o tveganjih zaradi vdorov tujerodnih vrst ter širjenju bolezni bodisi pri naravni bodisi gojeni ribji populaciji neposredno prispevajo k prednostim, ki so navedene v S4 kot trajnostna pridelava hrane in prehod h krožnemu gospodarstvu v pridelavi hrane. Pridelava hrane v akvakulturi naj bi se do leta 2030 povečala za več kot 30 %, kar ima lahko negativne posledice na morsko okolje; slednje je potrebno oceniti. Prenos naših rezultatov v prakso skozi sodelovanje z različnimi podjetji bo prispeval k novim rešitvam za izzive v raznolikih panogah, ki so povezane z morjem, npr. za akvakulture in ribištvo, turizem in pristaniško dejavnost.
Delitev spoznanj našega raziskovalnega dela z javnostjo skozi aktivnosti kot so Dan odprtih vrat in Noč raziskovalcev, kot tudi širjenje vedenja o morskem okolju s številnimi drugimi dejavnostmi (npr. prisotnost v javnih medijih, sodobnih družbenih medijih/omrežjih, objave v poljudnih publikacijah, časopisnih objavah, spletnih straneh) ozavešča javnost o pomenu raziskovalnih spoznanj. Sem sodijo tudi izpopolnjevalni tečaji za učitelje, upravljavce in druge deležnike v morskem prostoru, mentorstvo učencem, dijakom in študentom pri njihovih delovnih praksah, kot tudi vzgoja ekspertov, s čimer jim hkrati razširimo zaposlitvene možnosti.
