Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Raziskave obalnega morja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
2.20.00  Tehnika  Vodarstvo   

Koda Veda Področje
B003  Biomedicinske vede  Ekologija 

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
2.07  Tehniške in tehnološke vede  Okoljsko inženirstvo 
Ključne besede
Obalni morski ekosistemi, morska ekologija, biodiverziteta, fiziologija, biogeokemija, fizikalna oceanografija, podnebne spremembe, plankton, bentos, nekton, mikrobi, trofične povezave, dolgoročne študije, modeliranje, antropogeni pritiski, onesnaževanje, bioinvazija, varstvo narave
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
11.304,84
A''
1.172,48
A'
5.870,02
A1/2
7.448,84
CI10
12.940
CImax
451
h10
54
A1
39,82
A3
13,8
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 19. maj 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  596  14.700  13.026  21,86 
Scopus  654  16.613  14.655  22,41 
Raziskovalci (38)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04650  dr. Oliver Bajt  Varstvo okolja  Raziskovalec  2020 - 2024  439 
2.  34210  dr. Nina Bednaršek  Varstvo okolja  Raziskovalec  2021 - 2023  64 
3.  32146  dr. Arne Bratkič  Varstvo okolja  Raziskovalec  2023 - 2024  58 
4.  13407  dr. Branko Čermelj  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  183 
5.  16383  dr. Vesna Flander Putrle  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  227 
6.  50562  dr. Ana Fortič  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  51 
7.  22617  dr. Janja France  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  222 
8.  26087  dr. Mateja Grego  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2022  139 
9.  54679  Jena Jamšek  Biologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2024 
10.  55095  Ana Jančar Lovrič    Tehnični sodelavec  2021 - 2024 
11.  34499  dr. Katja Klun  Varstvo okolja  Raziskovalec  2020 - 2021  115 
12.  58174  Tanja Kobal  Biologija  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
13.  28331  dr. Tjaša Kogovšek  Biologija  Raziskovalec začetnik  2020  123 
14.  11600  dr. Nives Kovač  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  290 
15.  33372  dr. Matjaž Ličer  Fizika  Raziskovalec  2021 - 2024  153 
16.  11069  dr. Lovrenc Lipej  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  1.074 
17.  55811  Ana Lokovšek  Biologija  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  10 
18.  18338  Tihomir Makovec    Tehnični sodelavec  2020 - 2024  387 
19.  05226  dr. Vlado Malačič  Vodarstvo  Raziskovalec  2020 - 2022  366 
20.  04642  dr. Alenka Malej  Biologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2024  704 
21.  27504  dr. Borut Mavrič  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  356 
22.  11360  dr. Patricija Mozetič  Biologija  Vodja  2020 - 2024  424 
23.  54508  Živa Muhič    Tehnični sodelavec  2021 - 2024 
24.  51831  Neža Orel  Biologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  23 
25.  20398  dr. Martina Orlando Bonaca  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  411 
26.  20320  dr. Boris Petelin  Vodarstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  128 
27.  34474  dr. Valentina Pitacco  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  80 
28.  15367  dr. Andreja Ramšak  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  326 
29.  57003  Petra Slavinec  Biologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  14 
30.  33151  dr. David Stanković  Biotehnologija  Raziskovalec  2020  119 
31.  29618  dr. Tinkara Tinta  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  173 
32.  38171  dr. Domen Trkov  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  94 
33.  03764  dr. Valentina Turk  Biologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2024  413 
34.  39120  dr. Timotej Turk Dermastia  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  62 
35.  50564  Borut Umer  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2022 
36.  51986  Ivano Vascotto  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  18 
37.  31481  dr. Martin Vodopivec  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  86 
38.  56176  Leon Lojze Zamuda    Tehnični sodelavec  2021 - 2024  26 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.274 
Povzetek
Zdravi, produktivni in odzivni oceani in morja bistveno prispevajo k blaginji družbe z nudenjem ekosistemskih storitev. Spremembe v oceanih, ki so značilne za antropocen, predstavljajo razmeroma neznano tveganje za ekosistemske storitve. Podnebne spremembe in drugi antropogeni pritiski (onesnaževanje, evtrofikacija, urbanizacija, bioinvazija, ribištvo) imajo različne vplive na obalne morske ekosisteme kot je severni Jadran, kjer se ti vplivi še dodatno prepletajo z veliko naravno variabilnostjo takih sistemov. Strukturni in funkcionalni elementi biodiverzitete imajo ključno vlogo pri ohranjanju in opredelitvi zdravih morskih sistemov. Zato je osrednji cilj interdisciplinarnega programa 'Raziskave obalnega morja' zagotoviti globlje razumevanje biodiverzitete in njenih mehanizmov v ekosistemu severnega Jadrana. To bo doseženo i) z naprednimi raziskavami na vseh organizacijskih ravneh - od genov do ekosistemov v pelaškem in bentoškem okolju, ii) s prepoznavanjem gonilnih sil sprememb v morskem okolju in biodiverziteti, in iii) z obravnavanjem družbenih potreb, ki v ravnovesju z varstvom narave ohranjajo zdrava morja. V programu bomo nadaljevali z raziskavami za boljše razumevanje funkcionalne ekologije fitoplanktona, ki temelji na funkcionalnih znakih in genetskih značilnostih ekološko pomembnih vrst. Preučevali bomo raznolikost in biokemične vidike mikrobnih mrež, njihove interakcije z drugimi organizmi, organsko snovjo in umetnimi substrati. Poleg tega bomo raziskali vplive ponavljajočega se obsežnega pojavljanja meduz na pelaški ekosistem, pri čemer bomo posebno pozornost posvetili tujerodnim (invazivnim) vrstam. Pomemben del programa predstavljajo dolgoročne raziskave obalnih ribjih združb, bentoške flore in favne, mezopredatorjev in kartiranje habitatov ob slovenski obali. V sklopu teh raziskav bomo preučevali tudi pojave tropikalizacije, bioinvazije, bledenja koral in krčenja bentoške vegetacije, ki so vsi povezani z različnimi stresorji. Z genomskimi analizami bomo dobili vpogled v sestavo združb različnih ekoloških skupin ter v trofične, simbiotske in filogenetske odnose. Preučevali bomo tudi vplive podnebnih sprememb ter pritiske ekonomskega in urbanega razvoja lokalnega okolja (zlasti pomorski promet) na obalni morski prostor. Analizirali bomo tako naravne kot antropogene vnose iz zraka, rek in človekovih dejavnosti, da bi ocenili njihov vpliv na biogeokemično kroženje snovi. Upoštevali bomo tudi onesnaževanje s plastiko in drugimi sodobnimi onesnažili. Raziskovali bomo biotehnološki potencial meduzne organske snovi, mikroorganizmov in zdravilnega blata iz morskih in ekstremnih hipersalinih okolij. S testiranjem metod za sledljivost morske hrane želimo pospešiti varno trgovanje z morskimi proizvodi. Rezultati programa bodo zagotovili napredek v znanju, ki bo služil kot podlaga za prihodnja partnerstva z odločevalci in bo prispeval k morski pismenosti skozi različne oblike osveščanja javnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Poslanstvo naše raziskovalne skupine je raziskovanje morskih ekosistemov in ustvarjanje vrhunskega znanja, da bi razumeli spremembe v morju. Sledenje poslanstvu nam omogoča globlje razumevanje strukturnih in funkcionalnih elementov ekosistema severnega Jadrana. Skozi interdisciplinarni pristop bomo razvijali na znanosti temelječe rešitve, naslovili bomo pomembne socio-ekonomske vidike, ki so v središču svetovnih ali regionalnih okoljskih motenj. S tem se dotikamo razmeroma novega koncepta translacijske ekologije, katere cilj je prevesti znanstvene rezultate dlje od teorije ali priložnostnih aplikacij v takšne, ki jih poganja potreba po uporabni in angažirani znanosti, ter tako premostiti vrzel med raziskavami in prakso. Napredek v translacijski ekologiji je odvisen od razvoja trdne podlage na znanstveni strani partnerskega odnosa med znanostjo in prakso, v katero verjamemo, da prispevamo z našim programom s povezovanjem znanja in najsodobnejših metod in tehnik, ki se uporabljajo v morskih znanostih. Raziskovalni program bo prinesel dragocena opazovanja iz severnega Jadrana o spreminjanju biodiverzitete na različnih nivojih, od genov do ekosistemov, in ki prinašajo informacije o funkcionalni biodiverziteti. Predlagane raziskave planktona, obrežnih rib, bentoških združb in habitatov bodo podlaga za več ključnih biodiverzitetnih spremenljivk (angl. Essential Biodiversity Variables, EBVs), kot so genetska raznolikost, vrstna porazdelitev, populacijska abundanca in struktura, funkcionalni znaki, taksonomska raznolikost in interakcije, sekundarna produkcija izbranih funkcionalnih skupin, motnje v režimih in struktura habitatov. EBVs so predlagani kot ključne biološke spremenljivke, ki omogočajo zaznavanje sprememb v biodiverziteti, izvirajočih iz dolgotrajnih procesov ali trajnih motenj, in so podprte z mnogimi konvencijami in priporočili. Z genomiko bomo razkrili sestavo združb kot tudi trofične, simbiotske in filogenetske odnose. Metode, ki temeljijo na visokozmogljivem sekvenciranju, proizvedejo veliko podatkov, ki jih zmoremo obdelati z naprednimi bioinformatskimi pristopi. Popisi morskih mikrobiomov, planktona in bentosa, pridobljeni z omskimi pristopi, bodo shranjeni v javno dostopnih podatkovnih zbirkah in na razpolago tudi evropskim raziskovalnim infrastrukturam in projektom, v katerih sodelujemo (LifeWatch in Assemble Plus). Zbirke kultur izbranih vrst mikroalg in mikrobov bomo vzdrževali, da zagotovimo validirane lokalne seve za fiziološke in biotehnološke raziskave. Rezultati tega programa bodo prispevali k pomembnemu napredku v preboju na različnih področjih, ki so povezana s problematiko morske plastike, vključno z odkrivanjem, kemično identifikacijo in ekološkimi vplivi plastike. Nekatere negativne učinke in naravne okoljske grožnje želimo preobrniti v koristne rešitve, tako da bomo raziskali njihovo možno uporabo v obdelavi odpadnih voda, bioremediaciji in v akvakulturi. Biotehnološki potencial mikrobioma želatinoznega planktona, ki omogoča mikroorganizmom sintezo encimov in drugih spojin, je še v veliki meri neizkoriščen in lahko vodi v nepredvidljivo biološko, medicinsko in farmacevtsko uporabo. Naše delo je usmerjeno v nove vpoglede, kako izkoriščati empirične podatke v ekoloških in oceanografskih modelih, da pridobimo nove možne opozorilne sisteme za obalna območja in projekcije za podnebne scenarije v prihodnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Eden najpomembnejših izzivov, s katerim smo trenutno soočeni v morskem okolju in morskem ekosistemu v Sloveniji, je najti ravnovesje med ekonomskim razvojem in ohranitvijo dragocenejših ekosistemskih storitev ob relativno kratki obali v majhnem in ranljivem morskem bazenu. Smernice za doseganje tega ravnovesja so prisotne tako na globalnem nivoju (Trajnostni razvojni cilji (angl. Sustainable Development Goals ali SDG), zlasti SDG14 in Desetletje morskih ved ZN za trajnostni razvoj oceanov 2021-2030), na evropskem nivoju (Strategija modre rasti in različne direktive), kot na nacionalnem nivoju (Strategija razvoja Slovenije 2030 in Strategija pametne specializacije – S4). Z raziskovalnim delom želimo prispevati k uveljavljanju teh smernic in tako tudi vzpodbujati partnerstvo med deležniki in raziskovalno skupnostjo. Tako bomo deležnikom lahko zagotavljali smernice in priporočila za ublažitev in zmanjšanje antropogenih vplivov v severnem Jadranu in v podobnih obalnih območjih po svetu. Razvoj znanosti na področjih akvakulture in biotehnologije bo omogočil Modro rast. Naš raziskovalni program neposredno prispeva k ciljem Modre rasti, omogoča dodatno znanje (‘know-how’), javnosti pa dostop do informacij o morju (operativna oceanografija, novi biološki opazovalni sistemi, ki temeljijo na omskih pristopih), prispeva k oceni tveganj in varnosti na morju (prognoze, zagotovitev informacij, ki temeljijo na obsežni opazovalni infrastrukturi, koristni za iskanja in reševanja na morju). Hkrati je v sozvočju z nacionalnimi raziskovalnimi prioritetami, regionalnimi strategijami in konvencijami (BlueMed, EUSAIR, Barcelonska konvencija). Razvoj ekoloških indikatorjev in EBVs v okviru raziskovalnega programa bo naši družbi omogočil določitev okoljskega statusa morskih vod v skladu s smernicami Morske strategije (2008/56/ES), kar je v pomoč upravljavcem prostora za ohranitev oz. za doseganje dobrega ekološkega stanja. Raziskave s področja biodiverzitete bentoških združb in habitatov v zaščitenih morskih območjih, kot tudi študije o vplivih rasti nivoja morske gladine v obrežnih izpostavljenih nizko-ležečih območjih, gotovo prispevajo potrebno znanje odločevalcem in planerjem morskega prostora za postavitev regionalnih načrtov za obalno zaščito. To je hkrati v pomoč upravljavcem morskega prostora za doseganje 11. Aichi cilja Konvencije o biološki raznovrstnosti, v skladu s katerim mora biti zaščitenih najmanj 10 % morskih in obrežnih predelov že do leta 2020. Naša spoznanja o sledljivosti morske hrane, toksičnih spojinah in škodljivih cvetenjih alg, hranljivi vrednosti z marikulturo pridobljene hrane z uporabo 'nekonvencionalne' ribje hrane, spoznanja o tveganjih zaradi vdorov tujerodnih vrst ter širjenju bolezni bodisi pri naravni bodisi gojeni ribji populaciji neposredno prispevajo k prednostim, ki so navedene v S4 kot trajnostna pridelava hrane in prehod h krožnemu gospodarstvu v pridelavi hrane. Pridelava hrane v akvakulturi naj bi se do leta 2030 povečala za več kot 30 %, kar ima lahko negativne posledice na morsko okolje; slednje je potrebno oceniti. Prenos naših rezultatov v prakso skozi sodelovanje z različnimi podjetji bo prispeval k novim rešitvam za izzive v raznolikih panogah, ki so povezane z morjem, npr. za akvakulture in ribištvo, turizem in pristaniško dejavnost. Delitev spoznanj našega raziskovalnega dela z javnostjo skozi aktivnosti kot so Dan odprtih vrat in Noč raziskovalcev, kot tudi širjenje vedenja o morskem okolju s številnimi drugimi dejavnostmi (npr. prisotnost v javnih medijih, sodobnih družbenih medijih/omrežjih, objave v poljudnih publikacijah, časopisnih objavah, spletnih straneh) ozavešča javnost o pomenu raziskovalnih spoznanj. Sem sodijo tudi izpopolnjevalni tečaji za učitelje, upravljavce in druge deležnike v morskem prostoru, mentorstvo učencem, dijakom in študentom pri njihovih delovnih praksah, kot tudi vzgoja ekspertov, s čimer jim hkrati razširimo zaposlitvene možnosti.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno