Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Raziskave obalnega morja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
1.06.00  Naravoslovje  Geologija   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   
2.15.00  Tehnika  Meroslovje   

Koda Veda Področje
B260  Biomedicinske vede  Hidrobiologija, morska biologija, ekologija voda, limnologija 
Ključne besede
obalno morje, ekosistemi, produkcija, plankton, bentos, biodiverziteta, onesnaženje morja, biomarkerji, ekotoksikologija, fotokemija, biogeokemija sedimenta, cirkulacija, modeliranje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (26)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18333  Mira Avčin    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
2.  04650  dr. Oliver Bajt  Varstvo okolja  Raziskovalec  2004 - 2008  441 
3.  16039  dr. Maja Berden Zrimec  Meroslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  261 
4.  25678  dr. Branko Bogunović  Geografija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  21 
5.  13407  dr. Branko Čermelj  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  187 
6.  19945  dr. Luka Drinovec  Fizika  Raziskovalec  2004 - 2008  177 
7.  16383  dr. Vesna Flander Putrle  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  227 
8.  18335  Janez Forte  Biologija  Tehnični sodelavec  2004 - 2008  77 
9.  22617  dr. Janja France  Biologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2008  226 
10.  26087  dr. Mateja Grego  Biologija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  139 
11.  28331  dr. Tjaša Kogovšek  Biologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  123 
12.  11600  dr. Nives Kovač  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  290 
13.  11069  dr. Lovrenc Lipej  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  1.076 
14.  18338  Tihomir Makovec    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  389 
15.  05226  dr. Vlado Malačič  Vodarstvo  Raziskovalec  2004 - 2008  366 
16.  04642  dr. Alenka Malej  Biologija  Vodja  2004 - 2008  704 
17.  18336  Silva Maslo    Tehnični sodelavec  2004 - 2006 
18.  27504  dr. Borut Mavrič  Biologija  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  357 
19.  11360  dr. Patricija Mozetič  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  426 
20.  20398  dr. Martina Orlando Bonaca  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  412 
21.  15367  dr. Andreja Ramšak  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  327 
22.  29618  dr. Tinkara Tinta  Biologija  Mladi raziskovalec  2008  175 
23.  03764  dr. Valentina Turk  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  413 
24.  27507  dr. Katja Venko  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  80 
25.  05251  dr. Borut Vrišer  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  94 
26.  16040  dr. Alexis Zrimec  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  225 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.473 
Povzetek
Multidisciplinarni program s težiščem na raziskavah ekološke dinamike obalnih sistemov predstavlja integracijo biološke, kemijske in fizikalne oceanografije ter varstva okolja; skupaj so osnova za dosego ciljev trajnostnega gospodarjenja z morjem in obalnim okoljem. Z raziskavami želimo opredeliti pelaško primarno produkcijo in vrstno sestavo fitoplanktona ob upoštevanju pomembnih oceanografskih gonilnih sil (vpliv visokofrekvenčnih valov in vetrne cirkulacije ter vpliv plimovanja na transport) predvsem v obdobju, ki je pomembno za razvoj evtrofikacijskih pojavov oz. škodljivih cvetenj (sluz, HAB). Te raziskave bomo navezali na razvoj avtomatiziranega merilca za spremljanje različnih skupin alg, ki temelji na meritvah zakasnjene fluorescence fotosistema II. Pelaške raziskave bomo dopolnili s študijem mikrobne dinamike ter študijem želatinoznega planktona, ki predstavlja v mnogih obalnih območjih resen ekološki problem. Cilj je opredelitev celovitega trofičnega statusa severnega Jadrana in sprememb pod vplivom onesnaženja, vključno z analizo biomarkerjev. Ker fotokemijska razgradnja organske snovi v obalnem okolju predstavlja pomemben kompetitiven proces mikrobni razgradnji, bomo analizirali fotokemijske pretvorbe naravnih organskih spojin. Raziskovali bomo biogeokemijske procese v obalnih travnikih ter študij dopolnili z raziskavami meiofavne ter obrežne ihtiofavne. Raziskave temeljijo na intenzivnem terenskem delu na morju z uporabo velike opreme (plovilo, obalna oceanografska postaja), na laboratorijskih poskusih in uporabi sodobnih mikroskopskih tehnik, označenih radioaktivnih spojin, tehnik molekularne biologije in različnih kemijskih metod ter na modeliranju procesov. Terensko delo vključuje tudi avtonomno potapljanje in uporabo nedestruktivnih metod. Raziskave cirkulacije bodo poleg eksperimentalnih meritev na morju vključevale tudi modeliranje, numerične simulacije in teoretične analize. Numerični model za Tržaški zaliv bo vgnezden v prognostični model za Jadransko morje, slednji pa v prognostični model za Sredozemsko morje.
Pomen za razvoj znanosti
Poznavanje zgradbe in njihovega delovanja predstavlja osnovo za razumevanje kompleksnih in dinamičnih morskih ekosistemov, v katerih se zaradi klimatskih sprememb, prevelikega izkoriščanja morskih virov, razvoja na obalah ter vnosa onesnaževal pojavljajo resne motnje. Širok spekter nezaželenih pojavov v morju (fitoplanktonsko cvetenje in pojavi toksičnih vrst, sluzenje morja, masovno pojavljanje želatinoznih organizmov, pomanjkanje kisika v pridennem sloju, invazivne vrste) združuje različna stopnja povezanosti ekoloških procesov s fizikalnim vsiljevanjem. Navedeni ekološki problemi so skupni mnogim delom polzaprtih morij po svetu, za katera je značilno spremenjeno kroženje organske snovi. Ocenjevanje sprememb v morskem okolju, tako zaradi naravnih kot tudi antropogenih vplivov in njihovo modeliranje, je pomembna tema morskih raziskav v svetu. Za razjasnitev splošnih mehanizmov in gonilnih dejavnikov teh procesov so potrebne interdisciplinarne raziskave na različni prostorski in časovni skali, vključno z uporabo sodobnih molekularnih tehnik. Naše raziskave v najsevernejšem delu Sredozemskega morja prispevajo k boljšemu poznavanju oceanografije polzaprtih morij, dinamike pelaških in bentoških združb ter k razvoju numeričnih modelov kar skupaj z razvojem sklopljenih oceanografsko-ekoloških modelov postopno veča možnost napovedovanja in s tem tudi preprečevanja nezaželenih pojavov.
Pomen za razvoj Slovenije
V okviru programa pridobljena znanja prispevajo k poznavanju naravnih značilnosti in k opredelitvi kritičnih meja obremenitve morja in obalnega okolja. Raziskave so prispevale k razjasnitvi nekaterih ključnih mehanizmov pri pojavih toksičnega fitoplanktona in sluzenja morja, množičnega pojavljanja želatinoznih organizmov in različnih obremenitev okolja zaradi onesnaževal. Rezultati prispevajo k izpolnjevanju obveznosti na področju okoljske zakonodaje v okviru EU ter obveznosti, ki jih ima Slovenija kot podpisnica mednarodnih konvencij na področju gospodarjenja z morskim in obalnim okoljem ter morskimi viri. Program je prispeval k razvoju in aplikaciji novih merilnih metod ter razvoju različnih orodij za modeliranje in prognostiko v oceanografiji. Razvoj, uvajanje in rutinska uporaba različnih raziskovalnih metod pri monitoringu morja dviga kakovost teh programov. Rezultati raziskav morske biodiverzitete so ključnega pomena za razumevanja stanja naravne dediščine in njenega varovanja. Ekološke in naravovarstvene evalvacije združb v zavarovanih in nezavarovanih morskih območjih pa omogočajo ocene učinkovitosti varstvenih ukrepov. Vsi ti rezultati prispevajo k trajnostnemu gospodarjenju z morjem in obalnim območjem kar je pomemben dejavnik razvoja Slovenije, tako v nacionalnih okvirih kot tudi pri čezmejnih odnosih. Rezultati programa so pomembni tudi za izobraževanje študentov na dodiplomski in podiplomski stopnji različnih študijskih smeri s področja naravoslovja in okolja. Poleg tega izsledki raziskav pojavov v morju, ki pritegnejo pozornost ljudi, omogočajo posredovanje objektivnih informacij domačim in tujim sredstvom obveščanja ter s tem širši javnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno