Projekti / Programi
01. januar 2015
- 31. december 2019
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| 2.20.00 |
Tehnika |
Vodarstvo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B003 |
Biomedicinske vede |
Ekologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
Obalni morski sistem, kompleksne interakcije, klimatske gonilne sile, antropogeni pritiski, biodiverziteta, plankton, bentos, mikrobi, biogeokemija, cirkulacija, modeliranje
Raziskovalci (33)
Organizacije (1)
Povzetek
Morski organizmi in ekosistemi obalnih območij so izpostavljeni kombinaciji številnih dejavnikov, ki delujejo v različnih prostorskih in časovnih skalah. Na naravne procese vplivajo tudi antropogeni pritiski, ki dodatno povzročajo spremembe. Zdržnost in odzivnost sta ključni lastnosti zdravih ekosistemov in opredeljujeta sposobnost sistema, da prenese obremenitve, ne da bi povzročile nepovratne spremembe. Biodiverziteta in mehanizmi, ki jo ohranjajo, so pomembne lastnosti za ohranjanje adaptivne sposobnosti odzivnega sistema; za razumevanje teh lastnosti pa je nujno poznavanje zgradbe in delovanja ekosistema. Osnovni cilji naših raziskav so: izboljšati temeljno poznavanje in razumevanje delovanja morskih ekosistemov, z razvojem učinkovitih opazovalnih sistemov pridobiti relevantne podatke in zagotoviti informacije ter bolje razumeti vplive dejavnosti ljudi na obalna območja. Raziskovalne vsebine programa so združene v tri med seboj povezane teme: opredelitev strukturnih značilnosti in razumevanje delovanja obalnega ekosistema, razumevanje medsebojnih interakcij dejavnosti ljudi z obalnim ekosistemom ter razvoj in izboljšanje razumevanja in napovedovanja s pomočjo konceptualnih, empiričnih in numeričnih modelov. Raziskave programa vključujejo študij fitoplanktona v procesih kroženja organske snovi in v prehranski verigi pelagiala, nadaljevanje raziskav primarne produkcije in procesov fotoaklimatizacije fitoplanktona ter fizikalno-bioloških povezav. Programske raziskave vključujejo študij usode na novo sintetizirane organske snovi v različnih okoljskih pogojih. Proučevali bomo odziv bakterij na naravne in antropogene obremenitve. Pomemben del poznavanja obalnega okolja predstavljajo raziskave povezav bentosa s pelagialom, analizirali bomo vpliv bentoških filtratorjev na plankton ter nadaljevali študij meroplanktonskih meduz. Proučevali bomo antropogene vplive na izredne pojave (morski sneg, sluzenje morja, cvetenje alg) in vplive izbranih onesnažil na združbe. Med specifične antropogene vplive, ki jih bomo proučevali, sodijo raziskave vplivov pomorskega prometa in pristanišč. Proučevali bomo tudi biogeokemijske, mikrobne in fotokemične transformacije naravnih spojin in izbranih onesnažil v morski vodi in sedimentu. Z novimi modelnimi pristopi bomo raziskovali cirkulacijo, procesno orientirano modeliranje pa bo osredotočeno na modeliranje resuspenzije sedimentov ter modeliranje populacijske dinamike, disperzije in povezanosti populacij meduz.
Pomen za razvoj znanosti
Če jih denarno ovrednotimo, so ekosistemske usluge, ki jih nudijo obalna morja, ene izmed največjih na Zemlji; hkrati narašča tudi človekova odvisnost od morskih virov. Po drugi strani pa se zlasti v obalnih in zaprtih morjih odvijajo hitre spremembe kot odgovor na številne gonilne sile. Večanje našega znanja o morskih ekosistemih in o interakcijah človek-morje je zato bistveno za dobrobit človeštva v bodoče. Kljub napredovanju pri poznavanju morskega okolja, so nekateri procesi še vedno slabo poznani. To še posebej velja za vlogo biodiverzitete in mikroorganizmov ter kompleksne interakcije med biološkimi, fizikalnimi in kemičnimi procesi kar narekuje nadaljnje poglobljene raziskave in združevanje raziskovalnih metod iz različnih disciplin. Odgovore na številna vprašanja lahko dobimo le z uporabo multidisciplinarnih metodologij - od molekularnega nivoja z genomskim pristopom do najsodobnejših opazovalnih sistemov na morju – ter s povezavo ekološkega, fizikalnega in biogeokemičnega ekosistemskega pristopa. Naš predlog raziskav z multidisciplinarnim pristopom dopolnjujemo z modeliranjem procesov. To bo pripomoglo k odkrivanju mehanizmov in gonilnih sil dinamike obalnega ekosistema, ki vključuje različne škodljive pojave (evtrofikacija, HAB, sluzasti agregati, obsežno pojavljanje meduz ter vpliv onesnaževanja in drugih človekovih dejavnosti kot npr. pomorski promet). Z našim raziskovalnim programom bomo pripomogli k razumevanju strukturnih značilnosti in procesov v obalnih in polzaprtih morjih, ki jih zaznamujejo znatni, a spremenljivi sladkovodni vnosi in antropogeni pritiski. Preiskovani ekosistem (severni Jadran) je zaradi značilnega kroženje vodnih mas, fizičnega okolja, urbanizacije in svoje najsevernejše umeščenosti v Sredozemsko morje še posebej občutljiv na klimatske spremembe in druge pritiske. Rezultati analiz dolgoletnih nihanj bodo skušali pojasniti, ali se lahko znaki globalnih sprememb odražajo v spremembah obalnih ekosistemov in vplivajo na različne trofične nivoje. Rezultati naših raziskav bodo ponudili nujno potrebne informacije o zdržnosti oz. odzivnosti ekosistema na zamenjave režima, ki jih sproža vzajemno delovanje pritiskov - od antropogenih dejavnosti do klimatskih sprememb. Rezultati bodo tudi prispevali k razumevanju biogeokemičnega kroženja snovi v morskem okolju in delovanja obalnih ekosistemov.
Pomen za razvoj Slovenije
Tako kot druge obalne države, se tudi Slovenija srečuje z izzivom, kako ohraniti morski ekosistem zdrav ob sočasni trajnostni rabi morskih virov. Obalni turizem, pomorski promet, infrastrukturni razvoj, ribištvo in marikultura so zelo pomembne ekonomske dejavnosti, ki imajo različne zahteve glede okoljske kakovosti in potrebujejo ustrezne informacije za svoj razvoj. Med prednostmi slovenske strategije pametne specializacije so zdravo okolje in hrana (vključno z modro tehnologijo) ter razvoj novih materialov in tehnologij. Naš raziskovalni program pokriva številna slovenska prednostna področja: zdravo morsko okolje in podpora mednarodnim, EU in nacionalnim prizadevanjem pri implementaciji okoljskih ciljev za čista, produktivna in biološko raznolika morja in razvoj novih metodologij; je tudi gonilna sila modre tehnologije (novi opazovalni sistemi, genomika in biotehnološke metode). Program je interdisciplinaren in vključuje ekološke, fizikalne, molekularno biološke in biokemične vidike z aplikacijami v tehnologiji. Natančneje, raziskave prispevajo k ovrednotenju biodiverzitete in identifikaciji groženj. Osredotočene so na dinamiko in razgradnjo organske snovi v onesnaženem (komunalne odplake, rečni pritoki, ribogojnice) in neonesnaženem morskem okolju. Raziskave toksičnih vrst fitoplanktona prispevajo k boljšemu upravljanju školjčišč in k zaščiti zdravja ljudi. Fizikalni modeli, ki jih razvijamo v programu, so uporabni za oceno okoljskih vplivov in za različne uporabnike kot je npr. največje slovensko pristanišče Luka Koper. Nacionalna in EU morska politika podpirata trajnostno rabo morskih virov in ekosistemski pristop upravljanja, ki potrebujeta kot osnovo znanstvene izsledke ekologije. Programske raziskave pomagajo pri implementaciji teh konceptov v morsko okolje, predvsem skozi nova spoznanja o delovanju obalnih ekosistemov. Raziskave bentoških habitatnih tipov in biodiverzitete v priobalnem območju, skupaj z razvojem metodologije vrednotenja bentoških organizmov ter upoštevanjem planktonskih in kemičnih indikatorjev in oceanografskih parametrov, predstavljajo obetajoče biološko orodje. Razvoj naprednih obalnih opazovalnih sistemov in spojitev le-teh s posredovanjem in upravljanjem podatkov ter modeliranjem pripomore k oceni stanja morja in izboljša naše zmožnosti napovedovanja. Program je usmerjen k podpori ekosistemskega pristopa upravljanja, opazovalnih sposobnostih in napovedovanja na morju. Razumevanje ključnih obalnih procesov in medsebojnih povezav omogoča vzpostavitev odgovorne rabe morskega okolja. Naši rezultati bodo uporabni v okoljskih monitoringih in pri razvoju novih remediacijskih tehnologij. Rezultati raziskav predstavljajo osnove za ekspertna mnenja v zvezi z varovanjem morja in za gospodarjenje z viri za različne uporabnike kot npr. Sečoveljske soline, Luka Koper, obalne občine (glede odvajanja odplak, zaščite plaž) in ne nazadnje za gospodarjenje z zaščitenimi območji. Vključitev novih spoznanj v dejavnosti izobraževanja, osveščanja javnosti in popularizacije znanja prispeva k morski pismenosti vseh starostnih skupin.
Avdiovizualni viri (1)
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
