Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Raziskave obalnega morja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
2.20.00  Tehnika  Vodarstvo   

Koda Veda Področje
B003  Biomedicinske vede  Ekologija 

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Ključne besede
Obalni morski sistem, kompleksne interakcije, klimatske gonilne sile, antropogeni pritiski, biodiverziteta, plankton, bentos, mikrobi, biogeokemija, cirkulacija, modeliranje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (33)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04650  dr. Oliver Bajt  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2019  438 
2.  13407  dr. Branko Čermelj  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  182 
3.  16383  dr. Vesna Flander Putrle  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  225 
4.  50562  dr. Ana Fortič  Biologija  Mladi raziskovalec  2017 - 2019  50 
5.  22617  dr. Janja France  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  218 
6.  30856  dr. Neli Glavaš  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2016  68 
7.  26087  dr. Mateja Grego  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  138 
8.  34499  dr. Katja Klun  Varstvo okolja  Raziskovalec  2016 - 2019  111 
9.  28331  dr. Tjaša Kogovšek  Biologija  Raziskovalec začetnik  2015 - 2019  122 
10.  30857  dr. Neža Koron  Biologija  Raziskovalec začetnik  2015  53 
11.  34503  dr. Maja Kos Kramar  Biologija  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  15 
12.  11600  dr. Nives Kovač  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  290 
13.  11069  dr. Lovrenc Lipej  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  1.067 
14.  18338  Tihomir Makovec    Tehnični sodelavec  2015 - 2019  386 
15.  05226  dr. Vlado Malačič  Vodarstvo  Raziskovalec  2015 - 2019  366 
16.  04642  dr. Alenka Malej  Biologija  Upokojeni raziskovalec  2015 - 2019  701 
17.  27504  dr. Borut Mavrič  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  347 
18.  11360  dr. Patricija Mozetič  Biologija  Vodja  2015 - 2019  418 
19.  51831  Neža Orel  Biologija  Mladi raziskovalec  2019  21 
20.  20398  dr. Martina Orlando Bonaca  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  408 
21.  20320  dr. Boris Petelin  Vodarstvo  Raziskovalec  2019  127 
22.  34474  dr. Valentina Pitacco  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  77 
23.  15367  dr. Andreja Ramšak  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  326 
24.  33223  dr. Lucija Raspor Dall'Olio  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2015  17 
25.  33151  dr. David Stanković  Biotehnologija  Raziskovalec začetnik  2017 - 2019  118 
26.  30853  dr. Iva Talaber  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2016  25 
27.  29618  dr. Tinkara Tinta  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2018  169 
28.  38171  dr. Domen Trkov  Biologija  Mladi raziskovalec  2015 - 2019  90 
29.  03764  dr. Valentina Turk  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2019  413 
30.  39120  dr. Timotej Turk Dermastia  Biologija  Mladi raziskovalec  2016 - 2019  61 
31.  50564  Borut Umer  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2017 - 2019 
32.  51986  Ivano Vascotto  Biologija  Mladi raziskovalec  2018 - 2019  18 
33.  31481  dr. Martin Vodopivec  Biologija  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  83 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.295 
Povzetek
Morski organizmi in ekosistemi obalnih območij so izpostavljeni kombinaciji številnih dejavnikov, ki delujejo v različnih prostorskih in časovnih skalah. Na naravne procese vplivajo tudi antropogeni pritiski, ki dodatno povzročajo spremembe. Zdržnost in odzivnost sta ključni lastnosti zdravih ekosistemov in opredeljujeta sposobnost sistema, da prenese obremenitve, ne da bi povzročile nepovratne spremembe. Biodiverziteta in mehanizmi, ki jo ohranjajo, so pomembne lastnosti za ohranjanje adaptivne sposobnosti odzivnega sistema; za razumevanje teh lastnosti pa je nujno poznavanje zgradbe in delovanja ekosistema. Osnovni cilji naših raziskav so: izboljšati temeljno poznavanje in razumevanje delovanja morskih ekosistemov, z razvojem učinkovitih opazovalnih sistemov pridobiti relevantne podatke in zagotoviti informacije ter bolje razumeti vplive dejavnosti ljudi na obalna območja. Raziskovalne vsebine programa so združene v tri med seboj povezane teme: opredelitev strukturnih značilnosti in razumevanje delovanja obalnega ekosistema, razumevanje medsebojnih interakcij dejavnosti ljudi z obalnim ekosistemom ter razvoj in izboljšanje razumevanja in napovedovanja s pomočjo konceptualnih, empiričnih in numeričnih modelov. Raziskave programa vključujejo študij fitoplanktona v procesih kroženja organske snovi in v prehranski verigi pelagiala, nadaljevanje raziskav primarne produkcije in procesov fotoaklimatizacije fitoplanktona ter fizikalno-bioloških povezav. Programske raziskave vključujejo študij usode na novo sintetizirane organske snovi v različnih okoljskih pogojih. Proučevali bomo odziv bakterij na naravne in antropogene obremenitve. Pomemben del poznavanja obalnega okolja predstavljajo raziskave povezav bentosa s pelagialom, analizirali bomo vpliv bentoških filtratorjev na plankton ter nadaljevali študij meroplanktonskih meduz. Proučevali bomo antropogene vplive na izredne pojave (morski sneg, sluzenje morja, cvetenje alg) in vplive izbranih onesnažil na združbe. Med specifične antropogene vplive, ki jih bomo proučevali, sodijo raziskave vplivov pomorskega prometa in pristanišč. Proučevali bomo tudi biogeokemijske, mikrobne in fotokemične transformacije naravnih spojin in izbranih onesnažil v morski vodi in sedimentu. Z novimi modelnimi pristopi bomo raziskovali cirkulacijo, procesno orientirano modeliranje pa bo osredotočeno na modeliranje resuspenzije sedimentov ter modeliranje populacijske dinamike, disperzije in povezanosti populacij meduz.
Pomen za razvoj znanosti
Če jih denarno ovrednotimo, so ekosistemske usluge, ki jih nudijo obalna morja, ene izmed največjih na Zemlji; hkrati narašča tudi človekova odvisnost od morskih virov. Po drugi strani pa se zlasti v obalnih in zaprtih morjih odvijajo hitre spremembe kot odgovor na številne gonilne sile. Večanje našega znanja o morskih ekosistemih in o interakcijah človek-morje je zato bistveno za dobrobit človeštva v bodoče. Kljub napredovanju pri poznavanju morskega okolja, so nekateri procesi še vedno slabo poznani. To še posebej velja za vlogo biodiverzitete in mikroorganizmov ter kompleksne interakcije med biološkimi, fizikalnimi in kemičnimi procesi kar narekuje nadaljnje poglobljene raziskave in združevanje raziskovalnih metod iz različnih disciplin. Odgovore na številna vprašanja lahko dobimo le z uporabo multidisciplinarnih metodologij - od molekularnega nivoja z genomskim pristopom do najsodobnejših opazovalnih sistemov na morju – ter s povezavo ekološkega, fizikalnega in biogeokemičnega ekosistemskega pristopa. Naš predlog raziskav z multidisciplinarnim pristopom dopolnjujemo z modeliranjem procesov. To bo pripomoglo k odkrivanju mehanizmov in gonilnih sil dinamike obalnega ekosistema, ki vključuje različne škodljive pojave (evtrofikacija, HAB, sluzasti agregati, obsežno pojavljanje meduz ter vpliv onesnaževanja in drugih človekovih dejavnosti kot npr. pomorski promet). Z našim raziskovalnim programom bomo pripomogli k razumevanju strukturnih značilnosti in procesov v obalnih in polzaprtih morjih, ki jih zaznamujejo znatni, a spremenljivi sladkovodni vnosi in antropogeni pritiski. Preiskovani ekosistem (severni Jadran) je zaradi značilnega kroženje vodnih mas, fizičnega okolja, urbanizacije in svoje najsevernejše umeščenosti v Sredozemsko morje še posebej občutljiv na klimatske spremembe in druge pritiske. Rezultati analiz dolgoletnih nihanj bodo skušali pojasniti, ali se lahko znaki globalnih sprememb odražajo v spremembah obalnih ekosistemov in vplivajo na različne trofične nivoje. Rezultati naših raziskav bodo ponudili nujno potrebne informacije o zdržnosti oz. odzivnosti ekosistema na zamenjave režima, ki jih sproža vzajemno delovanje pritiskov - od antropogenih dejavnosti do klimatskih sprememb. Rezultati bodo tudi prispevali k razumevanju biogeokemičnega kroženja snovi v morskem okolju in delovanja obalnih ekosistemov.
Pomen za razvoj Slovenije
Tako kot druge obalne države, se tudi Slovenija srečuje z izzivom, kako ohraniti morski ekosistem zdrav ob sočasni trajnostni rabi morskih virov. Obalni turizem, pomorski promet, infrastrukturni razvoj, ribištvo in marikultura so zelo pomembne ekonomske dejavnosti, ki imajo različne zahteve glede okoljske kakovosti in potrebujejo ustrezne informacije za svoj razvoj. Med prednostmi slovenske strategije pametne specializacije so zdravo okolje in hrana (vključno z modro tehnologijo) ter razvoj novih materialov in tehnologij. Naš raziskovalni program pokriva številna slovenska prednostna področja: zdravo morsko okolje in podpora mednarodnim, EU in nacionalnim prizadevanjem pri implementaciji okoljskih ciljev za čista, produktivna in biološko raznolika morja in razvoj novih metodologij; je tudi gonilna sila modre tehnologije (novi opazovalni sistemi, genomika in biotehnološke metode). Program je interdisciplinaren in vključuje ekološke, fizikalne, molekularno biološke in biokemične vidike z aplikacijami v tehnologiji. Natančneje, raziskave prispevajo k ovrednotenju biodiverzitete in identifikaciji groženj. Osredotočene so na dinamiko in razgradnjo organske snovi v onesnaženem (komunalne odplake, rečni pritoki, ribogojnice) in neonesnaženem morskem okolju. Raziskave toksičnih vrst fitoplanktona prispevajo k boljšemu upravljanju školjčišč in k zaščiti zdravja ljudi. Fizikalni modeli, ki jih razvijamo v programu, so uporabni za oceno okoljskih vplivov in za različne uporabnike kot je npr. največje slovensko pristanišče Luka Koper. Nacionalna in EU morska politika podpirata trajnostno rabo morskih virov in ekosistemski pristop upravljanja, ki potrebujeta kot osnovo znanstvene izsledke ekologije. Programske raziskave pomagajo pri implementaciji teh konceptov v morsko okolje, predvsem skozi nova spoznanja o delovanju obalnih ekosistemov. Raziskave bentoških habitatnih tipov in biodiverzitete v priobalnem območju, skupaj z razvojem metodologije vrednotenja bentoških organizmov ter upoštevanjem planktonskih in kemičnih indikatorjev in oceanografskih parametrov, predstavljajo obetajoče biološko orodje. Razvoj naprednih obalnih opazovalnih sistemov in spojitev le-teh s posredovanjem in upravljanjem podatkov ter modeliranjem pripomore k oceni stanja morja in izboljša naše zmožnosti napovedovanja. Program je usmerjen k podpori ekosistemskega pristopa upravljanja, opazovalnih sposobnostih in napovedovanja na morju. Razumevanje ključnih obalnih procesov in medsebojnih povezav omogoča vzpostavitev odgovorne rabe morskega okolja. Naši rezultati bodo uporabni v okoljskih monitoringih in pri razvoju novih remediacijskih tehnologij. Rezultati raziskav predstavljajo osnove za ekspertna mnenja v zvezi z varovanjem morja in za gospodarjenje z viri za različne uporabnike kot npr. Sečoveljske soline, Luka Koper, obalne občine (glede odvajanja odplak, zaščite plaž) in ne nazadnje za gospodarjenje z zaščitenimi območji. Vključitev novih spoznanj v dejavnosti izobraževanja, osveščanja javnosti in popularizacije znanja prispeva k morski pismenosti vseh starostnih skupin.
Avdiovizualni viri (1)
št. Naslov (s povezavo na video) Dogodek Vir
1. Vpliv antropogenih dejavnikov in klimatskih sprememb na morske mikroorganizme  Odlični v znanosti 2015 – poljudna predavanja  Video predstavitev raziskovalnega programa 
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno