Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Integralni pristop k preprečevanju onesnaževanja voda

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.02.09  Tehnika  Kemijsko inženirstvo  Tehnika za varstvo okolja 
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
T350  Tehnološke vede  Kemijska tehnologija in inženirstvo 

Koda Veda Področje
2.04  Tehniške in tehnološke vede  Kemijsko inženirstvo 
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
čiščenje odpadnih voda, napredni oksidacijski procesi, aktivne kisikove specije, heterogena kataliza, fotokatalitska oksidacija, katalitska mokra oksidacija, prioritetna organska onesnažila, nizkotemperaturna katalitska dekarboksilacija, nizkotemperaturni suhi reforming metana
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.415,02
A''
1.556,56
A'
3.630,94
A1/2
4.454,8
CI10
7.753
CImax
264
h10
45
A1
20,94
A3
13,92
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 01. april 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  315  10.225  9.274  29,44 
Scopus  322  11.186  10.173  31,59 
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  18671  dr. Samo Andrenšek  Kemija  Raziskovalec  2020  151 
2.  17283  Špela Božič    Tehnični sodelavec  2020 - 2023  38 
3.  28557  dr. Petar Djinović  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2021  227 
4.  51826  Marjana Gantar Albreht    Tehnični sodelavec  2022 - 2023 
5.  53850  dr. Rohini Ashokrao Khobragade  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2021  19 
6.  55217  Tomaž Kotnik    Tehnični sodelavec  2022 - 2023  16 
7.  28412  dr. Sebastijan Kovačič  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2022 - 2023  147 
8.  52002  Kristijan Lorber  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  19 
9.  27535  dr. Ksenija Maver  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2023  39 
10.  11874  dr. Albin Pintar  Kemijsko inženirstvo  Vodja  2020 - 2023  806 
11.  54674  Matevž Roškarič  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  30 
12.  52948  Anja Sedminek  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2021  18 
13.  55819  Špela Slapničar  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2021 - 2023 
14.  52492  dr. Vikram Sagar Tatiparthi  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2021  33 
15.  38311  dr. Janvit Teržan  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2020  56 
16.  54823  dr. Sanjay Gopal Ullattil  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2021  23 
17.  22578  dr. Nada Verdel  Materiali  Raziskovalec začetnik  2020  21 
18.  55424  dr. Hue Tong Vu  Kemija  Raziskovalec  2021  15 
19.  32927  dr. Gregor Žerjav  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2023  158 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  20.840 
Povzetek
Strupene in biološko nerazgradljive spojine, kot so npr. estrogeno aktivne substance, so prisotne v odpadnih vodah številnih industrijskih procesov, vodotokih in pitni vodi. Pričakovati je, da bodo evropske inštitucije izdale regulative s strožjimi okoljskimi standardi, zato je potrebno razviti sodobne postopke čiščenja odpadnih vod, s katerimi bo moč iz le-teh učinkovito odstranjevati najbolj nevarna onesnažila. Odstranjevanje prioritetnih onesnažil iz vod je pogosto zahtevno zaradi njihove obstojnosti in slabe topnosti v vodi, zaradi česar odstranjevanje z biološkimi postopki ni učinkovito. Edina prava možnost za odstranjevanje obstojnih onesnažil so napredni oksidacijski procesi (AOPs), ki temeljijo na kemijski oksidaciji. Glavnina raziskav bo opravljena z različnimi naprednimi oksidacijskimi procesi, in sicer prvenstveno s heterogeno fotokatalitsko oksidacijo in katalitsko mokro oksidacijo (CWAO). Skupni imenovalec omenjenih procesov je oksidacija v vodi raztopljenih organskih onesnažil v prisotnosti trdnih katalizatorjev. Slednji omogočajo nastanek hidroksilnih radikalov, ki skupaj z dovedeno energijo vodijo v razgradnjo onesnažil. Popolno mineralizacijo raztopljenih organskih onesnažil v vodnih vzorcih bomo poskušali doseči z vodenjem CWAO procesa v trifaznih reaktorjih pri visokih tlakih in temperaturah, medtem ko bo heterogena fotokatalitska oksidacija potekala pri ambientalnih pogojih. Ta proces bo preučevan v širokem spektru elektromagnetnega valovanja, s poudarkom na izkoriščanju vidne svetlobe. Pomenljiv poudarek bo na razvoju novih ter bolj aktivnih, prvenstveno nanostrukturiranih (foto)katalizatorjev, ki bodo omogočali dolgotrajno in učinkovito odstranjevanje prioritetnih onesnažil iz vodnih vzorcev in odpadnih vod ter hkrati povečali ekonomsko učinkovitost AOP procesov. Glede na dosedanje izkušnje, ki kažejo, da v procesih obdelave in razgradnje kemikalij lahko nastajajo vmesni in končni produkti, ki izkazujejo enake ali celo večje biološke učinke na vodne organizme kot izhodna onesnažila, bomo v obdelanih vzorcih striktno preverjali ne le fizikalno-kemijske parametre, temveč tudi potencialne škodljive biološke učinke in potencialno biorazgradljivost. Torej, reprezentativno zajeti kapljevinasti vzorci bodo analizirani tako s kemijskimi analiznimi metodami kot tudi z biološkimi testi, ki bodo pokazali uspešnost čiščenja modelnih in realnih vodnih vzorcev. Kemijske analize reprezentativno zajetih kapljevinastih vzorcev po čiščenju z AOP procesi kažejo prisotnost karboksilnih kislin kot končnih produktov oksidacije prioritetnega onesnažila. Naš cilj je iz omenjenih kislin z uporabo nizkotemperaturne katalitske dekarboksilacije pridobiti plinske energente na osnovi H2 in/ali CH4. Znatni del raziskav bomo namenili tudi preučevanju odstranjevanja odvečnih množin aktivnega blata preko katalitske pretvorbe bioplina, ki nastaja pri anaerobnem biološkem čiščenju, v sintezni plin z nizkotemperaturnim procesom suhega reforminga metana.
Pomen za razvoj znanosti
Interdisciplinarni pristop k preprečevanju onesnaževanja voda bo prispeval k razvoju sodobnih vidikov in metod reševanja naslednje problematike: zmanjšanja emisij v okolje, optimizacijo in razvoj novih metod (kemijskih in bioloških) za karakterizacijo nekaterih onesnažil, razvoj sodobnih tehnologij čiščenja odpadnih vod, predelavo organskih odpadnih substratov v obnovljivi vir energije (bioplin, sintezni plin), spremljanje vplivov onesnaženja na vodno okolje, izboljševanje onesnaženega okolja in ustrezne obdelave zajetih podatkov. Razvit integralni pristop bo prispeval k dvigu kvalitete okolja na lokalnem in regionalnem nivoju, obenem pa bodo predlagane rešitve doprinesle tudi znanje za obvladovanje globalnih okoljskih problemov. Izsledke raziskav bomo predstavili na znanstvenih srečanjih ter objavili v uglednih mednarodnih znanstvenih publikacijah, kakor tudi v patentni literaturi.
Pomen za razvoj Slovenije
Interdisciplinarni pristop k preprečevanju onesnaževanja voda bo prispeval k reševanju problematike, relevantne za Republiko Slovenijo: zmanjšanja emisij v okolje, optimizacijo in razvoj novih tehnologij čiščenja odpadnih vod ter obdelave odpadnih blat, spremljanje vplivov onesnaženja na vodno okolje in ustrezne obdelave zajetih podatkov. Rezultati raziskav bodo bistveno prispevali k ustvarjanju potrebnih znanj za trajnostni družbeno-ekonomski razvoj Republike Slovenije. Prednostno bodo upoštevale značilne in najbolj pereče industrijske in družbene probleme s področja varstva voda v RS in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na tujih trgih. Trajnostno ravnanje z vodami je pomembno za dober družbeno-ekonomski razvoj. Preprečevanje onesnaževanja je za zdravo okolje ter življenje ljudi in ekosistemov izjemnega pomena in zaradi tega nujno. Pomembno bo tudi izobraževanje mladih kadrov, ki bodo usposobljeni v okviru raziskovalne skupine. Ustvarjeno znanje in kadrovski potencial bomo prenesli na industrijske partnerje in upravne organe. Pridobljena znanja bomo predstavili na strokovnih in poljudnoznanstvenih srečanjih. S tem bomo prispevali k dvigu tehnološkega nivoja na področju ravnanja z vodami in odpadki in k dvigu zavesti o varstvu okolja.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno