Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Integralni pristop k preprečevanju onesnaževanja voda

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.02.00  Tehnika  Kemijsko inženirstvo   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   
2.15.00  Tehnika  Meroslovje   

Koda Veda Področje
P305  Naravoslovno-matematične vede  Kemija okolja 

Koda Veda Področje
2.07  Tehniške in tehnološke vede  Okoljsko inženirstvo 
Ključne besede
Biomarkerji, biorazgradnja, bioremediacija, čista tehnologija, ekotoksikologija, hraniva, identifikacija strupenih snovi (TIE), integralna ocena vpliva onesnaženja, meroslovje v kemiji, odpadne vode, površinske vode, preprečevanje onesnaževanja, pretočni reaktor, pritrjena biomasa, reciklaža, regeneracija, sedimenti, šaržni reaktor, termofilna stabilizacija blata, vodni organizmi.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  35886  dr. Moom Sinn Aw  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2013  42 
2.  29489  dr. Mirjana Bistan Žist  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  52 
3.  17283  Špela Božič    Tehnični sodelavec  2010 - 2013  38 
4.  12021  dr. Magda Cotman  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2013  370 
5.  28557  dr. Petar Djinović  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2010 - 2013  246 
6.  11194  dr. Andreja Drolc  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2009 - 2013  408 
7.  28564  dr. Boštjan Erjavec  Kemija  Raziskovalec  2012 - 2013  136 
8.  17262  Jelka Grdadolnik    Tehnični sodelavec  2009 - 2013  41 
9.  03072  dr. Viktor Grilc  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2009 - 2012  753 
10.  24447  dr. Anita Jemec Kokalj  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2011  290 
11.  24456  dr. Jernej Kajtna  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2010 - 2013  49 
12.  34524  dr. Renata Kaplan  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  38 
13.  17263  Emil Meden    Tehnični sodelavec  2009 - 2013  109 
14.  19085  dr. Igor Mihelič  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2010 - 2013  42 
15.  36417  dr. Petra Muri  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2013  85 
16.  17264  Matjaž Omerzel    Tehnični sodelavec  2009 - 2012  50 
17.  29336  dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec  Kemija  Raziskovalec  2010 - 2013  237 
18.  11874  dr. Albin Pintar  Kemijsko inženirstvo  Vodja  2009 - 2013  852 
19.  17284  Bojan Robič    Tehnični sodelavec  2009 
20.  06111  dr. Milenko Roš  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2009  793 
21.  30847  dr. Mija Sežun  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2009 - 2011  65 
22.  06061  dr. Boris Šket  Kemija  Raziskovalec  2010  349 
23.  03588  dr. Tatjana Tišler  Varstvo okolja  Raziskovalec  2009 - 2013  370 
24.  08248  dr. Janez Vrtovšek  Procesno strojništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  254 
25.  35458  dr. Maxim Zabilskiy  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2012 - 2013  29 
26.  04140  dr. Jana Zagorc-Končan  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2009  591 
27.  21240  dr. Gregor Zupančič  Energetika  Raziskovalec  2009 - 2011  167 
28.  14815  dr. Andreja Žgajnar Gotvajn  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2009  759 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  23.072 
2.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  20.942 
Povzetek
Nova paradigma trajnostnega razvoja postavlja pred raziskovalce zahteve razvijati nove proizvode in procese oziroma optimizirati sedanje. To narekuje usmerjeno in interdisciplinarno povezovanje kapacitet znanstvenih ustanov, izmenjavo izkušenj in povezovanje s prakso. Preprečevalni pristop pri varstvu okolja nujno zahteva harmoniziran razvojni in implementacijski pristop po vsem svetu. Povezovanje je potrebno tudi zaradi potrebe po celostnemu spremljanju stanja in trendov kvalitete sestavin okolja. Uporabili bomo kompleksen pristop za raziskovalnje, ki bo povezoval razvoj čistejših tehnologij za področje izbranih kemijsko-procesnih industrij (procesna optimizacija rabe surovin, vode in energije, zamenjava nevarnih surovin z okolju prijaznejšimi, zmanjševanje količin in nevarnosti emisij in odpadkov); izbiro indikatorjev za primerjalno vrednotenje alternativnih tehnologij za istovrstne izdelke, ter izboljšanje računalniških metod za modeliranje in optimiziranje procesov; integrirano ravnanje z odpadnimi vodami in odpadki, regenerativne postopke predobdelave močno obremenjenih procesnih in odpadnih vod, ter zapiranje tehnoloških krogov procesnih vod in uvedbo koncepta "brez odpadkov" (zero waste). Raziskave na področju površinskih vod bodo usmerjene k izdelavi splošne strategije za celovito oceno vpliva in za upravljanje z viri onesnaževanja. Obsegala bo kemijsko in ekotoksikološko karakterizacijo onesnaženja, terenske meritve, hidrološke študije in modeliranje razredčenja in razpadanja onesnaženja v vodotoku, oceno vpliva na okolje in predvideno oceno možnih redukcijskih ukrepov. Breme onesnaženja iz difuznih virov bomo ovrednotili na osnovi podatkov monitoringa kakovosti površinskih vod. Pri TIE postopkih v sedimentih bomo uporabili frakcionirane postopke za odstranjevanje potencialno strupenih snovi. Strupenostni preskusi, ki nam pokažejo vplive teh snovi na organizme, morajo biti dovolj občutljivi, da z njimi lahko zaznamo nizke koncentracije strupenih snovi v okolju. Ugotavljali bomo spremembe v organizmih, kot posledica izpostavljenosti subletalnim koncentracijam strupenim snovem na celičnem nivoju, razvili bomo metode za spremljanje delovanja nekaterih encimov. Uporabili bomo organizme iz različnih trofičnih nivojev vodnih ekosistemov (bakterije, alge, raki, ribe), ki se pogosto uporabljajo v ekotoksikologiji. Biorazgradljivost kemikalij in odpadnih vod bomo določali z različnimi laboratorijskimi metodami v odvisnosti od fizikalno kemijskih in ostalih pogojev. To bo osnova za presojo vpliva na okolje in spremljanja učinkov različnih načinov čiščenja odpadnih vod. Razvijali bomo različne merilne tehnike za detekcijo metabolitov razgradnje. Delovanje čistilnih naprav s pritrjeno biomaso bomo optimizirali s spremljanjem tehnoloških parametrov. Študirali bomo kinetiko in vpliv hidrodinamičnih pogojev na snovni transport v biofilmu v pretočnem in šaržnem laboratorijskem reaktorju. Pri mineralizaciji blata iz bioloških čistilnih naprav bomo v anaerobnem in aerobnem reaktorju določali najpomembnejše parametre, kot so npr. suspendirane snovi, hlapne suspendirane snovi, KPK, TOC, ter kvalitativno in kvantitativno merjenje bioplina. S simulacijskimi laboratorijskimi metodami bomo preučevali možnosti bioremediacije onesnaženja površinskih vod, podtalnice in zemlje. Spremljali bomo mehanizme pretvorb snovi z različnimi merilnimi tehnikami in skušali identificirati vrste in okoljske lastnosti intermediatov ter končnih produktov. Preučevali bomo faktorje, ki omogočajo prenos laboratorijskih podatkov na realno okolje. Za boljšo kakovost podatkov bomo razvili metodologijo za demonstracijo sledljivosti rezultatov do SI enot, certificiranih referenčnih materialov ali referenčnih metod pri različnih tipih merjenj. Merilno negotovost rezultatov bomo ovrednotili na osnovi postavljenega modela in ocene negotovosti vseh parametrov,ki vplivajo na rezultat. Raziskave bodo potekale na različnih področjih merjenja in za izbrane kombinacije matr...
Pomen za razvoj znanosti
Interdisciplinarni pristop k preprečevanju onesnaževanja voda je prispeval k razvoju sodobnih bioloških in katalitskih procesov in metod reševanja naslednje problematike: zmanjšanja emisij v okolje, optimizacijo in razvoj novih metod (kemijskih in bioloških) za karakterizacijo nekaterih onesnaževal, razvoj sodobnih tehnologij čiščenja odpadnih vod, predelavo organskih odpadnih substratov v obnovljivi vir energije (bioplin), spremljanje vplivov onesnaženja na vodno okolje, izboljševanje onesnaženega okolja in ustrezne obdelave zajetih podatkov. Razvit integralni pristop je prispeval k dvigu kvalitete okolja na lokalnem in regionalnem nivoju, obenem pa so predlagane rešitve doprinesle tudi znanje za obvladovanje globalnih okoljskih problemov. Izsledke raziskav smo objavili v mednarodni znanstveni periodiki, patentni literaturi in jih predstavili na znanstvenih srečanjih.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program "Integralni pristop k preprečevanju onesnaževanja voda" je prispeval k reševanju problematike, relevantne za Republiko Slovenijo: zmanjšanje emisij v okolje, optimizacija in razvoj novih tehnologij čiščenja odpadnih vod ter obdelava odpadnih blat, spremljanje vplivov onesnaženja na vodno okolje in ustrezne obdelave zajetih podatkov. Rezultati raziskav so prispevali k ustvarjanju potrebnih znanj za trajnostni družbenoekonomski razvoj Republike Slovenije. Pri izvajanju programa smo prednostno upoštevali značilne in najbolj pereče industrijske ter družbene probleme s področja varstva voda v RS in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na tujih trgih. Trajnostno ravnanje z vodami je pomembno za dober družbenoekonomski razvoj. Preprečevanje onesnaževanja je za zdravo okolje ter življenje ljudi in ekosistemov izjemnega pomena in zaradi tega nujno. Pomembno je bilo tudi izobraževanje mladih kadrov, ki so že bili ter bodo tudi v bodoče usposobljeni v okviru raziskovalne skupine. Ustvarjeno znanje in kadrovski potencial smo prenesli na industrijske partnerje in upravne organe. Pridobljena znanja smo predstavili na strokovnih in poljudnoznanstvenih srečanjih. S tem smo prispevali k dvigu tehnološkega nivoja na področju ravnanja z vodami in odpadki in k dvigu zavesti o varstvu okolja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno