Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Integralni pristop k preprečevanju onesnaževanja voda

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.02.09  Tehnika  Kemijsko inženirstvo  Tehnika za varstvo okolja 
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
T350  Tehnološke vede  Kemijska tehnologija in inženirstvo 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (30)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  18671  dr. Samo Andrenšek  Kemija  Raziskovalec  2014 - 2019  151 
2.  34424  dr. Muhammad Shahid Arshad  Konstruiranje  Raziskovalec  2016 - 2017  55 
3.  35886  dr. Moom Sinn Aw  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2014 - 2015  42 
4.  50617  Anže Belovič  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2017 
5.  39511  Roland Felix Boudry    Tehnični sodelavec  2017 
6.  17283  Špela Božič    Tehnični sodelavec  2014 - 2019  38 
7.  53605  Martina Burštinski  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2019 
8.  12021  dr. Magda Cotman  Kemija  Raziskovalec  2014 - 2018  370 
9.  28557  dr. Petar Djinović  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2014 - 2019  224 
10.  37451  dr. Nina Drašinac Pajić  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2014 - 2018  11 
11.  11194  dr. Andreja Drolc  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2014 - 2016  408 
12.  28564  dr. Boštjan Erjavec  Kemija  Raziskovalec  2014 - 2016  136 
13.  17262  Jelka Grdadolnik    Tehnični sodelavec  2014 - 2018  41 
14.  25099  dr. Maja Gričar Lokar  Materiali  Raziskovalec  2014 - 2019  98 
15.  34524  dr. Renata Kaplan  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2014 - 2015  38 
16.  32334  dr. Jasmina Kerčmar  Metabolne in hormonske motnje  Mladi doktor s subvencionirano plačo  2015 - 2017  37 
17.  53850  dr. Rohini Ashokrao Khobragade  Kemija  Raziskovalec  2019  18 
18.  52002  Kristijan Lorber  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2018 - 2019  19 
19.  36417  dr. Petra Muri  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2014 - 2017  69 
20.  29336  dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec  Kemija  Raziskovalec začetnik  2014  207 
21.  37648  Katja Perc    Tehnični sodelavec  2014 - 2016  11 
22.  11874  dr. Albin Pintar  Kemijsko inženirstvo  Vodja projekta/programa  2014 - 2019  799 
23.  52222  Simon Preložnik    Tehnični sodelavec  2018 - 2019 
24.  52948  Anja Sedminek    Tehnični sodelavec  2019  13 
25.  52492  dr. Vikram Sagar Tatiparthi  Kemija  Raziskovalec  2018 - 2019  30 
26.  38311  dr. Janvit Teržan  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2015 - 2019  48 
27.  03588  dr. Tatjana Tišler  Varstvo okolja  Raziskovalec  2014 - 2018  370 
28.  22578  dr. Nada Verdel  Materiali  Raziskovalec začetnik  2017 - 2019  20 
29.  35458  dr. Maxim Zabilskiy  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2014 - 2016  29 
30.  32927  dr. Gregor Žerjav  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2016 - 2019  151 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  20.093 
Povzetek
Strupene in biološko nerazgradljive spojine, kot so npr. estrogeno aktivne substance, so prisotne v odpadnih vodah številnih industrijskih procesov, vodotokih in pitni vodi. Pričakovati je, da bodo evropske inštitucije izdale regulative s strožjimi okoljskimi standardi, zato je potrebno razviti sodobne postopke čiščenja odpadnih vod, s katerimi bo moč iz le-teh učinkovito odstranjevati najbolj nevarna onesnažila. Odstranjevanje prioritetnih onesnažil iz vod je pogosto zahtevno zaradi njihove obstojnosti in slabe topnosti v vodi, zaradi česar odstranjevanje z biološkimi postopki ni učinkovito. Edina prava možnost za odstranjevanje obstojnih onesnažil so napredni oksidacijski procesi (AOPs), ki temeljijo na kemijski oksidaciji. Glavnina raziskav bo opravljena z različnimi naprednimi oksidacijskimi procesi, in sicer prvenstveno s katalitsko mokro oksidacijo (CWAO) in heterogeno fotokatalitsko oksidacijo. Skupni imenovalec omenjenih procesov je oksidacija v vodi raztopljenih organskih onesnažil v prisotnosti trdnih katalizatorjev. Slednji omogočajo nastanek hidroksilnih radikalov, ki skupaj z dovedeno energijo (npr. toploto) vodijo v razgradnjo onesnažil. Popolno mineralizacijo raztopljenih organskih onesnažil v vodnih vzorcih bomo poskušali doseči z vodenjem CWAO procesa v trifaznih reaktorjih pri visokih tlakih in temperaturah, medtem ko bo heterogena fotokatalitska oksidacija potekala pri ambientalnih pogojih. Ta proces bo preučevan v širokem spektru elektromagnetnega valovanja, s poudarkom na izkoriščanju sončne svetlobe. Pomenljiv poudarek bo na razvoju novih ter bolj aktivnih, prvenstveno nanostrukturiranih katalizatorjev, ki bodo omogočali dolgotrajno in učinkovito odstranjevanje prioritetnih onesnažil iz vodnih vzorcev in odpadnih vod ter hkrati povečali ekonomsko učinkovitost AOP procesov. Glede na dosedanje izkušnje, ki kažejo, da v procesih obdelave in razgradnje kemikalij lahko nastajajo vmesni in končni produkti, ki izkazujejo enake ali celo večje biološke učinke na vodne organizme kot izhodna onesnažila, bomo v obdelanih vzorcih striktno preverjali ne le fizikalno-kemijske parametre, temveč tudi potencialne škodljive biološke učinke in potencialno biorazgradljivost. Torej, reprezentativno zajeti kapljevinasti vzorci bodo analizirani tako s kemijskimi analiznimi metodami kot tudi z biološkimi testi, ki bodo pokazali uspešnost čiščenja modelnih in realnih vodnih vzorcev. Nedavne kemijske analize reprezentativno zajetih kapljevinastih vzorcev po čiščenju v CWAO procesu so pokazale prisotnost karboksilnih kislin kot končnih produktov reakcije oksidacije prioritetnega onesnažila. Naš cilj je iz omenjenih kislin pridobiti plinske energente na osnovi H2 in/ali CH4, z uporabo nizkotemperaturne katalitske dekarboksilacije ali procesa anaerobne mikrobne razgradnje. Slednji bo v primeru višje obremenjenih vodnih vzorcev (npr. deponijske izcedne vode) preučen tudi kot predhodna stopnja katalitskega čiščenja.
Pomen za razvoj znanosti
Interdisciplinarni pristop k preprečevanu onesnaževanja voda bo prispeval k razvoju sodobnih vidikov in metod reševanja naslednje problematike: zmanjšanja emisij v okolje, optimizacijo in razvoj novih metod (kemijskih in bioloških) za karakterizacijo nekaterih onesnaževal, razvoj sodobnih tehnologij čiščenja odpadnih vod, predelavo organskih odpadnih substratov v obnovljivi vir energije (bioplin, sintezni plin), spremljanje vplivov onesnaženja na vodno okolje, izboljševanje onesnaženega okolja in ustrezne obdelave zajetih podatkov. Razvit integralni pristop bo prispeval k dvigu kvalitete okolja na lokalnem in regionalnem nivoju, obenem pa bodo predlagane rešitve doprinesle tudi znanje za obvladovanje globalnih okoljskih problemov. Izsledke raziskav bomo predstavili na znanstvenih srečanjih ter objavili v uglednih mednarodnih znanstvenih publikacijah, kakor tudi v patentni literaturi.
Pomen za razvoj Slovenije
Interdisciplinarni pristop k preprečevanju onesnaževanja voda bo prispeval k reševanju problematike, relevantne za Republiko Slovenijo: zmanjšanja emisij v okolje, optimizacijo in razvoj novih tehnologij čiščenja odpadnih vod ter obdelave odpadnih blat, spremljanje vplivov onesnaženja na vodno okolje in ustrezne obdelave zajetih podatkov. Rezultati raziskav bodo bistveno prispevali k ustvarjanju potrebnih znanj za trajnostni družbeno-ekonomski razvoj Republike Slovenije. Prednostno bodo upoštevale značilne in najbolj pereče industrijske in družbene probleme s področja varstva voda v RS in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na tujih trgih. Trajnostno ravnanje z vodami je pomembno za dober družbeno-ekonomski razvoj. Preprečevanje onesnaževanja je za zdravo okolje ter življenje ljudi in ekosistemov izjemnega pomena in zaradi tega nujno. Pomembno bo tudi izobraževanje mladih kadrov, ki bodo usposobljeni v okviru raziskovalne skupine. Ustvarjeno znanje in kadrovski potencial bomo prenesli na industrijske partnerje in upravne organe. Pridobljena znanja bomo predstavili na strokovnih in poljudnoznanstvenih srečanjih. S tem bomo prispevali k dvigu tehnološkega nivoja na področju ravnanja z vodami in odpadki in k dvigu zavesti o varstvu okolja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno