Projekti / Programi
Reprodukcija človeka - laboratorijski in eksperimentalni vidiki
01. januar 2020
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.05.00 |
Medicina |
Reprodukcija človeka |
|
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B570 |
Biomedicinske vede |
Porodništvo, ginekologija, andrologija, reprodukcija, spolnost |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
adenomioza, geni za receptivnost endometrija, endometrioza, STAT signalizacija, Treg, embrionalne kulture v hipoksiji, umetni kolaps blastociste, vitrifikacija, zamrzovanje semenčic, oksidativni stres semenčic, antioksidanti, gladkomišične celice sečnega mehurja, elektromagnetno polje
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
17. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
254 |
3.104 |
2.907 |
11,44 |
| Scopus |
212 |
3.577 |
3.350 |
15,8 |
Raziskovalci (17)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
14113 |
dr. Igor But |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
475 |
| 2. |
25129 |
dr. Aleš Goropevšek |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
55 |
| 3. |
29934 |
Nina Hojnik |
|
Tehnični sodelavec |
2020 - 2024 |
32 |
| 4. |
33092 |
dr. Jure Knez |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
201 |
| 5. |
38022 |
Katja Knez |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Tehnični sodelavec |
2020 - 2022 |
18 |
| 6. |
15712 |
Martina Kos |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Tehnični sodelavec |
2020 - 2024 |
40 |
| 7. |
20136 |
dr. Vilma Kovač |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
159 |
| 8. |
11040 |
dr. Borut Kovačič |
Reprodukcija človeka |
Vodja |
2020 - 2024 |
374 |
| 9. |
52549 |
Sandra Martič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Tehnični sodelavec |
2020 - 2024 |
3 |
| 10. |
28993 |
Jasna Muršič |
|
Tehnični sodelavec |
2020 - 2024 |
0 |
| 11. |
58388 |
Andreja Ovčar |
Reprodukcija človeka |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2024 |
0 |
| 12. |
39084 |
dr. Erika Prašnikar |
Reprodukcija človeka |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2022 |
13 |
| 13. |
15711 |
dr. Milan Reljič |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
297 |
| 14. |
39816 |
dr. Tamara Serdinšek |
Medicina |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
206 |
| 15. |
54477 |
Peter Slatinšek |
Reprodukcija človeka |
Tehnični sodelavec |
2020 - 2024 |
3 |
| 16. |
37828 |
Marjan Taborin |
|
Tehnični sodelavec |
2020 - 2024 |
16 |
| 17. |
21099 |
dr. Branka Žegura Andrić |
Medicina |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
377 |
Organizacije (1)
Povzetek
POVZETEK
Raziskovalni program je nadaljevanje laboratorijskih in kliničnih raziskav vezanih na reprodukcijo človeka in uroginekologijo.
Del raziskav bo usmerjen v genetske in imunološke vzroke nepravilne signalizacije endometrija v času implantacijskega okna pri ženskah z adenomiozo in endometriozo ter pri preiskovankah z neuspešnimi IVF ciklusi. Morebitno zaznani geni s spremenjenim izražanjem značilnim za adenomiozno skupino bi lahko razložili molekularni vzrok za domnevno spremenjeno receptivnost endometrija pri ženskah s to boleznijo. Raziskava bo vključevala 20 – 30 žensk v preiskovani adenomiozni in tudi v kontrolni skupini. Ultrazvočni pregled in odvzem vzorca endometrija bomo opravili sedmi dan po vrhu LH. Del biopsije bomo uporabili za histološko datiranje endometrija, drugi del vzorca bomo uporabili za izolacijo celokupne RNA in nadaljnjo genetsko analizo. Seznam morebitnih diferenčno izraženih rezultatov pri adenomiozni skupini, ki bi jih zaznali z metodo RNAseq, bomo dalje naložili v bioinformacijska orodja in z metodo genske ontologije določili njihovo molekularno vlogo.
V krvi bomo z imunofenotipizacijo s pretočno citometrijo primerjali signalizacijo v FOXP3+ subpopulacijah posamezne bolnice z globoko endometriozo in jo primerjali s kontrolno skupino. Signalne poti bomo spremljali tudi v podvrstah FOXP3+CD4+ T limfocitov, ker predpostavljamo, da so spremembe v teh signalnih poteh lahko v ozadju sprememb homeostaze in funkcije Treg pri pacientkah z endometriozo. Vrednosti Treg in razmerje njihovih subpopulacij bomo ugotavljali tudi med uspešnimi in neuspešnimi ter med naravnimi in spodbujanimi IVF ciklusi.
V prospektivni randomizirani raziskavi primerjave vpliva 2% in 5% kisika v atmosferi embrionalnih kultur v IVF postopkih bomo primerjali morfokinetiko razvoja zarodkov in delež kliničnih nosečnosti pri obeh skupinah preiskovancev.
Prospektivno randomizirano raziskavo bomo uporabili tudi za primerjavo učinkovitosti dveh metod vitrifikacije blastocist: protokola s kratkotrajnim izpostavljanjem krioprotektantom pri umetno kolabiranih blastocistah in protokola z daljšo ekvilibracijsko fazo pri intaktnih blastocistah.
Vitrificirali bomo tudi semenčice. Za primere težkih oblik moške neplodnosti bomo razvijali metode za zamrzovanje majhnega (znanega) števila semenčic.
Pri moških z asthenozoospermijo bomo poleg klasičnega spermiograma izmerili tudi delež semenčic z DNK fragmentacijo in oksidativno reduktivni potencial (ORP). Ugotavljali bomo učinkovitost antioksidantih terapij s prehranskimi dopolnili ter analizo na semenu opravili pred in po antioksidantni dieti .
Razvili bomo lastno metodo tkivne rezine sečnega mehurja miši in s tem dobili metodologijo, ki nam bo služila za preučevanje fiziologije mehurja in delovanja novih farmakoloških agensov na gladkomišične celice mehurja.
Pomen za razvoj znanosti
Predvideva se, da adenomioza zmanjša možnost za zanositev in viša stopnjo splavov. Pri bolnicah z adenomiozo je bilo zaznanih že nekaj genov s spremenjenim vzorcem izražanja v času implantacijskega okna, ki jih endometrij v tem času običajno pospešeno izloča, pri bolnicah z adenomiozo pa so bili zaznani v manjši meri in posledično povezani z motnjami ugnezdenja. Poleg tega, so pri bolnicah z adenomiozo v času implantacijskega okna poročali tudi o spremenjenem imunološkem okolju endometrija. Raziskava ne bo omogočila zdravljenja te bolezni, bo pa prispevala pomembna spoznanja o njeni etiologiji.
V krvi bomo z imunofenotipizacijo s pretočno citometrijo primerjali signalizacijo v FOXP3+ subpopulacijah posamezne bolnice z globoko endometriozo in jo primerjali s kontrolno skupino. Signalne poti bomo spremljali tudi v podvrstah FOXP3+CD4+ T limfocitov, ker predpostavljamo, da so spremembe v teh signalnih poteh lahko v ozadju sprememb homeostaze in funkcije Treg pri pacientkah z endometriozo. Raziskava bo prispevala pomembne informacije o imunofenotipih pri ženskah z endometriozo, s čimer bi bila lahko pojasnjena slabša sposobnost implantacije pri tej bolezni.
Gojenje človeških zarodkov in vitro pri 5% in 20% koncentraciji kisika v inkubatorjih smo v našem centru že testirali in raziskava je bila vključena tudi v Cohrane library analizo. Velika odmevnost te študije je prispevala tudi številne komentarje strokovnjakov, ki se ukvarjajo s fiziologijo ženskega reproduktivnega trakta. Tudi na osnovi naše raziskave danes velja, da inkubacija zarodkov pri 5% predstavlja kakovostni standard za humani IVF. Glede na podatke iz raziskav na primatih bi z dodatnim znižanjem kisika na samo 2% lahko ustvarili še bolj fiziološke pogoje in morda izboljšali uspešnost IVF postopkov.
Postopek vitrifikacije omogoča relativno uspešno krioprezervacijo humanih blastocist. Kljub nekaterim raziskavam pa še ni potrjeno, ali je za uspešno preživetje blastociste potrebno umetno skrčiti blastocel in iz njega odstraniti tekočino. Prospektivna randomizirana študija , ki bi primerjala uspešnost postopkov vitrifikacije predhodno kolabiranih in intaktnih blastocist je zato nujna.
Kljub temu, da je zamrzovanje semena ena najstarejših biotehnoloških metod v reproduktivni medicini, pa je preživetje semenčic po odmrzovanju še vedno precej nizko. Metoda pa je še posebno pomembna za moške, ki pogosto v semenu nimajo semenčic (kriptozoospermija) in za tiste z azoospermijo, kjer se posamezne semenčice išče v testikularnem aspiratu ali tkivu testisa. Pri teh pacientih nikoli ni sigurno, ali bomo v času IVF postopka našli semenčice. Z razvojem metode zamrzovanja posameznih semenčic bi tem moškim prihranili dodatne operativne posege na modih in zagotovili izvedbo ICSI postopka. V dosedanjih pogojih pogosto zaradi odsotnih semenčic pride do odpovedi ICSI postopka kljub prejeti hormonski terapiji njihovih partnerk.
Merjenje oksidativno reduktivnega potenciala oziroma oksidativnega stresa v semenu še ni razvito do mere, da bi to metodo uvrščali v konvencionalne standardne teste v andrologiji. Danes so na voljo relativno slabe terapevtske možnosti pri večini oblik moške zmanjšane plodnosti ali neplodnosti, ki so vezane na slab spermiogram. Pogosto se pacienti sami ali po posvetu z andrologom odločijo za jemanje prehranskih dopolnil z antioksidanti in minerali, ki bi lahko pozitivno prispevali k izboljšanju spermiograma. Z uporabo testa na oksidativno reduktivni potencial v semenu bi terapevti dobili indikacijo za predpisovanje antioksidantov. Prav tako bi bilo mogoče učinkovitost antioksidantov med seboj tudi primerjati.
Z raziskavo želimo poglobiti znanje in razumevanje področja fiziologije mehurja. Razvili bomo lastno metodo tkivne rezine sečnega mehurja miši in s tem dobili metodologijo, ki nam bo služila za preučevanje fiziologije mehurja in delovanja novih farmakoloških agensov na gladkomišične celice mehurja.
Pomen za razvoj Slovenije
Pacientke z adenomiozo in endomtriozo so za zdravljenje neplodnosti problematična skupina predvsem tudi iz vidika slabega poznavanja etiologije bolezni in posledic na plodnost. Poznavanje vzrokov za nižjo uspešnost zdravljenja pri tej skupini bi morda pripomoglo k iskanju alternativnih poti, primernejših tudi s psihološkega ali socialnoekonomskega vidika.
Iskanje dodatnih dejavnikov z morebitnimi pozitivnimi vplivi na vitalnost gamet in zarodkov in vitro lahko izboljša uspešnost zdravljenja neplodnosti z OBMP, kar ima ugoden družbeno-ekonomski učinek.
Odkrivanje oksidativnega stresa v semenu lahko racionalizira prepogosto samozdravljenje moških z dragimi prehranskimi antioksidantnimi dopolnili brez pravega učinka na kakovost semena.
Dosežki raziskav se bodo kot doslej predstavljali na mednarodnih kongresih in v uglednih mednarodnih in domačih znanstvenih in strokovnih revijah in dvigovali ugled slovenske znanosti v svetu.
S prospektivnimi randomiziranimi kliničnimi študijami, ki jih povzemajo meta analize, bomo dobili možnost sodelovanja pri validaciji kliničnih metod.
Publiciranje in vabljena predavanja bodo dvigovala ugled članov programske skupine, agencije, ki program financira in Slovenije v svetu. Računamo, da bodo kot v preteklosti tudi na osnovi rezultatov teh raziskav, člani programske skupine vključeni v mednarodne delovne skupine na razvoju strokovnih smernic in priporočil.
V raziskave programske skupine se vključuje tudi doktorande in se na ta način širi znanje in izboljša usposobljenost kadra za raziskovalno delo.
Znanje se bo širilo tudi z organizacijo znanstvenih srečanj, kongresov in učnih delavnic, na katerih bodo predstavljeni rezultati programske skupine.
