Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Reprodukcija človeka - laboratorijski in eksperimentalni vidiki

Uredi
Obdobja
01. januar 2015 - 31. december 2019
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.05.00  Medicina  Reprodukcija človeka   
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   

Koda Veda Področje
B570  Biomedicinske vede  Porodništvo, ginekologija, andrologija, reprodukcija, spolnost 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
izostanek oploditve, spermijev kromatin, tubulin, androgeni, FSHR, PCR, genska ekspresija, fotografiranje v časovnih presledkih, razvoj zarodka, slaba odzivnost jajčnika, OBMP, laparoskopija, AMH, maligni gliomi, biopsija, mikrobiološka analiza, PCR
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  14113  dr. Igor But  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2015 - 2019  475 
2.  35345  dr. Maruška Čuš  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  19 
3.  25129  dr. Aleš Goropevšek  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019  55 
4.  29934  Nina Hojnik    Tehnični sodelavec  2015 - 2019  32 
5.  33092  dr. Jure Knez  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2015 - 2019  202 
6.  15712  Martina Kos  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Tehnični sodelavec  2015 - 2019  40 
7.  20136  dr. Vilma Kovač  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2015 - 2019  159 
8.  11040  dr. Borut Kovačič  Reprodukcija človeka  Vodja  2015 - 2019  374 
9.  28993  Jasna Muršič    Tehnični sodelavec  2015 - 2019  0 
10.  39084  dr. Erika Prašnikar  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2016 - 2019  13 
11.  15711  dr. Milan Reljič  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2015 - 2019  297 
12.  17002  dr. Tadej Strojnik  Onkologija  Raziskovalec  2015 - 2017  233 
13.  37828  Marjan Taborin    Tehnični sodelavec  2015 - 2019  16 
14.  21099  dr. Branka Žegura Andrić  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2019  378 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  22.768 
Povzetek
1. Malo je znanega o napakah oblikovanja in delovanja spermijevih astralnih mikrotubulov med procesom oploditve. Pri darovanih jajlčnih celicah, ki se niso oplodile po intracitoplazemskem injiciranju semenčice (ICSI), bomo obarvali tubulin in kromatin in opazovali sinhronizacijo med razraščanjem mikrotubulov in dekondenzacijospermijevega jedra ter ugotavljaliali so motnje v sinhronizaciji teh procesov lahko vzrok neuspešne oploditve.   2. Pozitivnih učinkov umetnega krčenja blastociste pred zamrzovanjem na preživetje in implantacijo še niso ugotavljali z randomizirano klinično raziskavo. Blastociste bomo vitrificirali po splošno uveljavljenem protokolu. Po prenosu odmrznjenih blastocist bomo v študijski in kontrolni skupini ugotavljali delež preživetja in implantacijo.   3. Pozitiven vpliv androgenov na stimulacijo celic granuloze s FSH se manifestira s ekspresijo FSH receptorjev (FSHR) na ravni genov in proteinov celic granuloze. Eksperimentalne podatke raziskave želimo potrditi pri pacientkah s slabo odzivnostjo na kontrolirano ovarijsko hiperstimulacijo, ki so v postopkih zdravljenja neplodnosti z OBMP. Klinično uspešnost bomo preverili s prospektivno randomizirano študijo o čemer v literaturi še ni podatkov. 4. Spremljali bomo zgodnji razvoj zarodkov s pomočjo tehnologije za fotografiranje v časovnih presledkih (TIME-LAPS) pri pacientkah s slabo odzivnostjo na vzpodbujanje jajčnikov z gonadotropini. Ugotavljali bomo časovni potek razvoja zarodkov in vitro ter ocenili delež večjih nepravilnosti v zgodnjem razvoju zarodkov (nepravilno brazdanje, reverz v številu celic, fragmentiranost). 5. V raziskavi bomo določali krvno vrednost AMH pri vseh zaporednih pacientkah v reproduktivnem obdobju , ki bodo operirane na jajčniku zaradi  endometriomov ali drugih cist (teratomi, serozne ciste) ali bolezenskih stanj (PCO). Vrednosti AMH bomo določali pred operacijo  in po njej. Ocenili bomo občutljivost AMH za pooperativno zmanjšanje ovarijske rezerve, hkrati pa bomo ugotavljali, ali lahko na podlagi dinamike vrednosti AMH ocenimo kvaliteto in strokovnost izvedene operacije. 6. Gliomi predstavljajo skoraj polovico primarnih možganskih tumorjev. Izvor in mehanizem nastanka gliomov sta slabo poznana. Med dejavniki tveganja in vzročnimi dejavniki se omenja tudi vpliv mikroorganizmov. Izolacija bakterije iz možganovine s PCR je redka. Zanima nas prisotnost mikroorganizmov v vzorcih malignih gliomov. Pri bolnikih, operiranih zaradi malignega glioma, bomo vzorec tumorskega tkiva poslali na mikrobiološke preiskave. Rezultati bodo prispevali k pojasnitvi vloge okužbe na etiologijo malignih gliomov.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave bodo prispevale nove informacije o celičnih mehanizmih oploditve in napakah, ki oploditev onemogočajo. O mehanizmih vpliva dednine semenčice na razvoj napak pri postopku oploditve jajčne celice je malo raziskav.   Z randomizirano klinično raziskavo bomo prispevali nove informacije o smiselnosti uorabe umetnega krčenja blastocist pred vitrifikacijo ter tako povečali kumulativno uspešnost postopkov OBMP.   Genetske analize receptorjev FSH med  stimulacijo foliklov pri tistih pacientkah, ki se slabo odzivajo na stimulacijo z FSH bodo  morda privedle do boljše in učinkovitejše izbire metode spodbujanja jajčnika. Študija, ki smo jo zastavili, bo ocenila hipotezo o spremembi receptorskega sistema granuloze za FSH po izpostavljenosti delovanju androgenov v zgodnji folikularni fazi.   Raziskava vrednosti AMH po operaciji na ovarijih je pomembna za ocenjevanje fertilne sposobnosti žensk po operativnem posegu. Rezultati raziskav o prognostičnih markerjih služijo za boljšo opredelitev možganske lezije. Nova spoznanja o morebitni vlogi okužbe pri patogenezi možganskih tumorjev bi pomembno vplivala na obravnavo bolnikov. S preprečevanjem oz. s takojšnjim doslednim optimalnim zdravljenjem okužbe bi lahko preprečili razvoj ali maligno alteracijo glioma.
Pomen za razvoj Slovenije
Pacientke s slabo odzivnostjo jajčnika na gonadotropine so za zdravljenje problematična skupina, ki po nekaterih podatkih predstavlja kar tretjino vseh žensk, ki se zdravijo zaradi neplodnosti.   Poznavanje vzrokov za nizko uspešnost zdravljenja pri tej skupini bi morda pripomoglo k iskanju alternativnih poti, primernejših tudi s psihološkega ali socialnoekonomskega vidika. Prav tako pomembno je znanstveno utemeljeno osveščanje žensk o vplivu starosti na njihovo reproduktivno sposobnost, ob vedenju, da se ženke za otroke odločajo pri vedno višji starosti. Rezultati raziskave bodo uporabni predvsem za pacientke, ki zaradi slabe odzivnosti na FSH in posledično slabih rezultatov OBMP predstavljajo največje breme zdravstvene blagajne. Rakavi bolniki predstavljajo za vsako družbo znaten problem, zato ima vsako izboljšanje v obravnavi in zdravljenju le teh ugoden družbeno-ekonomski učinek.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno