Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Reprodukcija človeka - eksperimentalni in laboratorijski vidiki

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.05.00  Medicina  Reprodukcija človeka   
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
1.04.00  Naravoslovje  Kemija   
2.07.00  Tehnika  Računalništvo in informatika   

Koda Veda Področje
B450  Biomedicinske vede  Razvojna biologija, teratologija, ontogeneza, embriologija (človeška) 
B220  Biomedicinske vede  Genetika, citogenetika 
Ključne besede
neplodnost; nezrela jajčna celica; dozorevanje jajčne celice in vitro; klinični dejavniki; ultrazvočne značilnosti antralnih foliklov; računalniški modeli; morfologija celice in zarodka; metabolizem zarodka; uspešnost postopka; markerji implantacije; otroci – razvoj, genetika; anomalije sečil; arterijska hipertenzija; gliom; xenotransplantat; živalski model; cisteinski katepsini; inhibitorji
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  14113  dr. Igor But  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2004 - 2008  477 
2.  20134  dr. Mojca Čižek Sajko  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2006 - 2008  110 
3.  24098  Marijana Gajšek Marchetti    Tehnični sodelavec  2004 - 2006 
4.  08397  dr. Vida Gavrić Lovrec  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2006 - 2008  233 
5.  03299  dr. Alojz Gregorič  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2004 - 2008  358 
6.  29590  dr. Martin Ivec  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2008  11 
7.  24097  Suzana Knuplež    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
8.  15712  Martina Kos  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Tehnični sodelavec  2005 - 2008  40 
9.  11040  dr. Borut Kovačič  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2004 - 2008  382 
10.  24423  dr. Lidija Križančić Bombek  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2006 - 2007  158 
11.  24109  Lea Mlakar  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2007  22 
12.  28403  dr. Barbara Pregl Breznik  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  24 
13.  29768  Ksenija Rakić  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2008  18 
14.  15711  dr. Milan Reljič  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2004 - 2008  298 
15.  17002  dr. Tadej Strojnik  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2008  233 
16.  20138  Andreja Tekauc Golob  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2007 - 2008  308 
17.  28992  Milena Treiber    Tehnični sodelavec  2008  89 
18.  21865  Rebeka Vidovič    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
19.  08996  dr. Veljko Vlaisavljević  Reprodukcija človeka  Vodja  2004 - 2008  594 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  23.083 
Povzetek
Punkcija nezrelih jajčnih celic in dozorevanja le-teh v pogojih in vitro (IVM) bi lahko v prihodnosti nadomestila običajne protokole stimulacije ovulacije v postopkih in vitro fertilizacije (IVF). Ta metoda bi lahko poenostavila postopek pridobivanja jajčnih celic v postopkih IVF, saj dozorevanje nezrelih jajčnih celic dobljenih iz nestimuliranega jajčnika odpravi možnost ovarijske hiperstimulacije in drugih stranskih učinkov gonadotropinov, zniža pa se tudi cena postopka IVF. V postopku IVM dozorevamo nezrele jajčne celice iz stopnje germinalne vezikule (GV) do stopnje zrele jajčne celice, ki je v metafazi II. Primerjava jajčnih celic, ki so dozorele in vitro in jajčnih celic, ki so dozorele in vivo, ne pokaže razlik na nivoju dozorevanja jedra, fertilizacije in stopnje delitve, vendar pa je delež zanositev na ciklus v postopkih IVM občutno nižji v primerjavi s postopki IVF/ICSI, kar odpira številna vprašanja. Oceniti želimo vpliv določenih kliničnih dejavnikov na uspešnost postopka IVM, analizirati vpliv gibanja hormonov in analizirati morfološke spremembe jajčne celice v procesu dozorevanja. Z računalniškim programom za avtomatsko analizo ehografskega posnetka ovarija želimo analizirati dinamiko ustvarjanja kohorte antralnih foliklov v naravnem in stimuliranem ciklusu. Antigen CA 125 izločajo mezotelijske celice in med njimi tudi celice krovnega epitelija jajčnika. Razen v serumu in v ascitesu lahko antigen CA 125 ugotavljamo tudi folikularni tekočini, vendar pa je tukaj njegova fiziološka vloga zaenkrat še neznana. Sprememb v koncentraciji CA 125 v folikularni tekočini naj bi bile povezave s hormonskimi spremembami, do katerih prihaja v naravnem in predvsem v stimuliranem ciklusu. Dosedanje raziskave so pokazale, naj CA 125 ne bi imel pomembne vloge pri zanositvi žensk po postopku IVF. Po drugi strani pa so avtorji opažali, naj bi bile vrednosti CA 125 v neposredni povezavi z debelino endometrija in v primeru hiperstimulacije jajčnikov (OHSS). Otroke rojene po postopku OBMP bomo spremljali prospektivno in ugotavljali značilnosti njihovega razvoja in manifestacije posledic morebitnih anomalij in poškodb. Z analizo genetskih dejavnikov pri nastanku anomalij sečil želimo zajeti družine (150) pri katerih se pojavljajo anomalije sečil in s pomočjo genetske analize odkriti vpletene gene. Z metodo posredne genetske analize – določanje neravnotežja povezave (»linkage disequi-librium«) nameravamo določiti povezavo med tistimi regijami v človeškem genomu, ki utegnejo vsebovati ključne gene, in specifičnimi fenotipi anomalij sečil. Z mutacijsko analizo posameznih genov iz tako identificiranih regij želimo potrditi ali ovreči vlogo genov v procesu nastanka anomalij sečil. Gliomi so najpogostejši možganski tumorji. Invazivnost je ena od pomembnih bioloških lastnosti maligne celice in vključuje sposobnost razgradnje izvenceličnega matriksa in bazalne membrane. Domnevamo, da je v procesu invazije med drugim spremenjena aktivnost in regulacija nekaterih vrst proteoliznih encimov ter njihov endogenih inhibitorjev. V invazija možganskih tumorjev je vloga protoliznih encimov do danes malo raziskana. Dosedaj smo že proučevali prisotnost in razporejenost lizosomalne cisteinske proteaze, katepsina B in njegovega celularnega inhibitorja, stefina A pri gliomih. Raziskavo smo nadaljevali tudi na drugih tumorjih (meningiomih in adenomih) ter drugih proteazah (katepsin L).
Pomen za razvoj znanosti
Področje:Reproduktivna medicina Uporaba metode IVM pomembno razširi indikacije za zdravljenje neplodnosti pri pacientkah z PCOS. Zorenje jajčnih celic v pogojih in vitro je uspešno tako pri preiskovankah z morfološko normalnimi jajčniki in rednim menstruacijskim ciklusom kot pri preiskovankah s sindromom policističnih jajčnikov. Metoda zorenja jajčnih celic v pogojih in vitro v postopku zunajtelesne oploditve je klinično uporabna predvsem za preiskovanke s PCOS. Kot najuspešnejši protokol hormonske priprave preiskovank na punkcijo nezrelih foliklov se je izkazal protokol spodbujanja s hCG. Področje: Nevrokirurgija Uporaba prognostičnih markerjev pri bolnikih z možganskim tumorjem kot dodatna možnost za odločitev o najbolj optimalnem pristopu k zdravljenju posameznega bolnika. Področje: Pediatrija Vključujemo se kot raziskovalni team v prizadevanja, da okrijemo kandidatne gene za vezikoureterni refluks in esencialno arterijsko hipertenzijo.
Pomen za razvoj Slovenije
Področje: Reproduktivna medicina Metoda IVM je prvič klinično uspešno uporabljena v slovenskem prostoru. Danes je del redne klinične prakse pri obravnavi pacientk s PCOS. Področje: Nevrokirurgija Na podlagi znanstvenih spoznanj smo v UKC Maribor in v Slovenijo uvedli redno uporabo novih sodobnih diagnostičnih (imunohistokemija, stereotaksija) in terapevtskih tehnik (stereotaksija, nevromodulacija). Področje: Pediatrija Če bi nam uspelo ugotoviti nekaj kandidatnih genov za vezikoureterni refluks, bi lahko na ta način postavili diagnozo refluksa in invazivne preiskave ne bi bile potrebne.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno