Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Reprodukcija človeka - laboratorijski in eksperimentalni vidiki

Uredi
Obdobja
01. januar 2009 - 31. december 2014
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.05.00  Medicina  Reprodukcija človeka   
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
1.04.00  Naravoslovje  Kemija   
2.07.00  Tehnika  Računalništvo in informatika   

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
neplodnost; nezrela jajčna celica; dozorevanje jajčne celice in vitro; klinični dejavniki; ultrazvočne značilnosti antralnih foliklov; računalniški modeli; morfologija celice in zarodka; metabolizem zarodka; uspešnost postopka; markerji implantacije; otroci – razvoj, genetika; anomalije sečil; arterijska hipertenzija; gliom; xenotransplantat; živalski model; cisteinski katepsini; inhibitorji
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  14113  dr. Igor But  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2014  475 
2.  35345  dr. Maruška Čuš  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  19 
3.  31883  Marko Došen    Tehnični sodelavec  2011 - 2012  24 
4.  08397  dr. Vida Gavrić Lovrec  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2012  231 
5.  03299  dr. Alojz Gregorič  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2011  358 
6.  29934  Nina Hojnik    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  32 
7.  29590  dr. Martin Ivec  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2009 - 2011  11 
8.  33092  dr. Jure Knez  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2010 - 2014  201 
9.  15712  Martina Kos  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Tehnični sodelavec  2009 - 2014  40 
10.  20136  dr. Vilma Kovač  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2014  159 
11.  11040  dr. Borut Kovačič  Reprodukcija človeka  Vodja  2009 - 2014  374 
12.  24109  Lea Mlakar  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2009 - 2012  22 
13.  28403  dr. Barbara Pregl Breznik  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  24 
14.  29768  Ksenija Rakić  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2009 - 2011  18 
15.  15711  dr. Milan Reljič  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2014  297 
16.  17002  dr. Tadej Strojnik  Onkologija  Raziskovalec  2009 - 2014  233 
17.  21865  Rebeka Vidovič    Tehnični sodelavec  2010 - 2012  0 
18.  08996  dr. Veljko Vlaisavljević  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2009 - 2014  594 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  22.762 
Povzetek
Punkcija nezrelih jajčnih celic in dozorevanja le-teh v pogojih in vitro (IVM) bi lahko v prihodnosti nadomestila običajne protokole stimulacije ovulacije v postopkih in vitro fertilizacije (IVF). Ta metoda bi lahko poenostavila postopek pridobivanja jajčnih celic v postopkih IVF, saj dozorevanje nezrelih jajčnih celic dobljenih iz nestimuliranega jajčnika odpravi možnost ovarijske hiperstimulacije in drugih stranskih učinkov gonadotropinov, zniža pa se tudi cena postopka IVF. V postopku IVM dozorevamo nezrele jajčne celice iz stopnje germinalne vezikule (GV) do stopnje zrele jajčne celice, ki je v metafazi II. Primerjava jajčnih celic, ki so dozorele in vitro in jajčnih celic, ki so dozorele in vivo, ne pokaže razlik na nivoju dozorevanja jedra, fertilizacije in stopnje delitve, vendar pa je delež zanositev na ciklus v postopkih IVM občutno nižji v primerjavi s postopki IVF/ICSI, kar odpira številna vprašanja. Oceniti želimo vpliv določenih kliničnih dejavnikov na uspešnost postopka IVM, analizirati vpliv gibanja hormonov in analizirati morfološke spremembe jajčne celice v procesu dozorevanja. Z računalniškim programom za avtomatsko analizo ehografskega posnetka ovarija želimo analizirati dinamiko ustvarjanja kohorte antralnih foliklov v naravnem in stimuliranem ciklusu. Antigen CA 125 izločajo mezotelijske celice in med njimi tudi celice krovnega epitelija jajčnika. Razen v serumu in v ascitesu lahko antigen CA 125 ugotavljamo tudi folikularni tekočini, vendar pa je tukaj njegova fiziološka vloga zaenkrat še neznana. Sprememb v koncentraciji CA 125 v folikularni tekočini naj bi bile povezave s hormonskimi spremembami, do katerih prihaja v naravnem in predvsem v stimuliranem ciklusu. Dosedanje raziskave so pokazale, naj CA 125 ne bi imel pomembne vloge pri zanositvi žensk po postopku IVF. Po drugi strani pa so avtorji opažali, naj bi bile vrednosti CA 125 v neposredni povezavi z debelino endometrija in v primeru hiperstimulacije jajčnikov (OHSS). Otroke rojene po postopku OBMP bomo spremljali prospektivno in ugotavljali značilnosti njihovega razvoja in manifestacije posledic morebitnih anomalij in poškodb. Z analizo genetskih dejavnikov pri nastanku anomalij sečil želimo zajeti družine (150) pri katerih se pojavljajo anomalije sečil in s pomočjo genetske analize odkriti vpletene gene. Z metodo posredne genetske analize – določanje neravnotežja povezave (»linkage disequi-librium«) nameravamo določiti povezavo med tistimi regijami v človeškem genomu, ki utegnejo vsebovati ključne gene, in specifičnimi fenotipi anomalij sečil. Z mutacijsko analizo posameznih genov iz tako identificiranih regij želimo potrditi ali ovreči vlogo genov v procesu nastanka anomalij sečil. Gliomi so najpogostejši možganski tumorji. Invazivnost je ena od pomembnih bioloških lastnosti maligne celice in vključuje sposobnost razgradnje izvenceličnega matriksa in bazalne membrane. Domnevamo, da je v procesu invazije med drugim spremenjena aktivnost in regulacija nekaterih vrst proteoliznih encimov ter njihov endogenih inhibitorjev. V invazija možganskih tumorjev je vloga protoliznih encimov do danes malo raziskana. Dosedaj smo že proučevali prisotnost in razporejenost lizosomalne cisteinske proteaze, katepsina B in njegovega celularnega inhibitorja, stefina A pri gliomih. Raziskavo smo nadaljevali tudi na drugih tumorjih (meningiomih in adenomih) ter drugih proteazah (katepsin L).
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati pomenijo nova bazična spoznanja na področju fiziologije človeških spolnih celic in zarodkov ter na področju reproduktivne medicine, ginekologije, pediatrije in nevrokirurgije. Večina izsledkov raziskovalnega programa predstavlja izhodišča za nadaljnje raziskave, kar dokazuje tudi visoka stopnja citiranosti naših objav. Prav zato raziskovalno delo nadaljujemo v okviru novega programa na istem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalna spoznanja smo v večini primerov prenesli v klinično delo. Funkcionalni testi semenčic so postali razširjena oblika diagnostike moške neplodnosti. Tudi spremljanje dinamike razvoja zarodkov in vitro s presledkovnim fotografiranjem je postala rutinska metoda v postopkih IVF in omogoča izbor zarodkov z bolj pravilnim embrionalnim razvojem za prenos v maternico. Hipoksični pogoji kultiviranja zarodkov so se izkazali še posebno koristni pri pacientih z manjšim številom zarodkov. Pri njih se je uspešnost zdravljenja neplodnosti s postopki IVF zato tudi izboljšala. Uvajanje imunohistokemijskega barvanja prognostičnih markerjev nudi izbor optimalne oblike zdravljenja za posameznega bolnika z malignim gliomom. Prikazali smo tudi pomen povišanih vnetnih kazalcev pri bolnikih z gliomi za preživetje. Poskušamo tudi pojasniti prisotnost virusov in bakterij v možganskih tumorjih. Neposredno predstavljajo rezultati programa prispevek k izboljšanju človeškega zdravja na področju človeške reprodukcije, ginekologije, pediatrije in nevrokirurgije. Posredno pa pomeni razvoj novih strokovnih smernic, izobraževanje kadrov na dodiplomskem in podiplomskem nivoju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno