Projekti / Programi
Reprodukcija človeka - laboratorijski in eksperimentalni vidiki
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.05.00 |
Medicina |
Reprodukcija človeka |
|
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| 1.04.00 |
Naravoslovje |
Kemija |
|
| 2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
neplodnost; nezrela jajčna celica; dozorevanje jajčne celice in vitro; klinični dejavniki; ultrazvočne značilnosti antralnih foliklov; računalniški modeli; morfologija celice in zarodka; metabolizem zarodka; uspešnost postopka; markerji implantacije; otroci – razvoj, genetika; anomalije sečil; arterijska hipertenzija; gliom; xenotransplantat; živalski model; cisteinski katepsini; inhibitorji
Raziskovalci (18)
Organizacije (1)
Povzetek
Punkcija nezrelih jajčnih celic in dozorevanja le-teh v pogojih in vitro (IVM) bi lahko v prihodnosti nadomestila običajne protokole stimulacije ovulacije v postopkih in vitro fertilizacije (IVF). Ta metoda bi lahko poenostavila postopek pridobivanja jajčnih celic v postopkih IVF, saj dozorevanje nezrelih jajčnih celic dobljenih iz nestimuliranega jajčnika odpravi možnost ovarijske hiperstimulacije in drugih stranskih učinkov gonadotropinov, zniža pa se tudi cena postopka IVF.
V postopku IVM dozorevamo nezrele jajčne celice iz stopnje germinalne vezikule (GV) do stopnje zrele jajčne celice, ki je v metafazi II. Primerjava jajčnih celic, ki so dozorele in vitro in jajčnih celic, ki so dozorele in vivo, ne pokaže razlik na nivoju dozorevanja jedra, fertilizacije in stopnje delitve, vendar pa je delež zanositev na ciklus v postopkih IVM občutno nižji v primerjavi s postopki IVF/ICSI, kar odpira številna vprašanja.
Oceniti želimo vpliv določenih kliničnih dejavnikov na uspešnost postopka IVM, analizirati vpliv gibanja hormonov in analizirati morfološke spremembe jajčne celice v procesu dozorevanja.
Z računalniškim programom za avtomatsko analizo ehografskega posnetka ovarija želimo analizirati dinamiko ustvarjanja kohorte antralnih foliklov v naravnem in stimuliranem ciklusu.
Antigen CA 125 izločajo mezotelijske celice in med njimi tudi celice krovnega epitelija jajčnika. Razen v serumu in v ascitesu lahko antigen CA 125 ugotavljamo tudi folikularni tekočini, vendar pa je tukaj njegova fiziološka vloga zaenkrat še neznana. Sprememb v koncentraciji CA 125 v folikularni tekočini naj bi bile povezave s hormonskimi spremembami, do katerih prihaja v naravnem in predvsem v stimuliranem ciklusu.
Dosedanje raziskave so pokazale, naj CA 125 ne bi imel pomembne vloge pri zanositvi žensk po postopku IVF. Po drugi strani pa so avtorji opažali, naj bi bile vrednosti CA 125 v neposredni povezavi z debelino endometrija in v primeru hiperstimulacije jajčnikov (OHSS).
Otroke rojene po postopku OBMP bomo spremljali prospektivno in ugotavljali značilnosti njihovega razvoja in manifestacije posledic morebitnih anomalij in poškodb.
Z analizo genetskih dejavnikov pri nastanku anomalij sečil želimo zajeti družine (150) pri katerih se pojavljajo anomalije sečil in s pomočjo genetske analize odkriti vpletene gene. Z metodo posredne genetske analize – določanje neravnotežja povezave (»linkage disequi-librium«) nameravamo določiti povezavo med tistimi regijami v človeškem genomu, ki utegnejo vsebovati ključne gene, in specifičnimi fenotipi anomalij sečil. Z mutacijsko analizo posameznih genov iz tako identificiranih regij želimo potrditi ali ovreči vlogo genov v procesu nastanka anomalij sečil.
Gliomi so najpogostejši možganski tumorji. Invazivnost je ena od pomembnih bioloških lastnosti maligne celice in vključuje sposobnost razgradnje izvenceličnega matriksa in bazalne membrane. Domnevamo, da je v procesu invazije med drugim spremenjena aktivnost in regulacija nekaterih vrst proteoliznih encimov ter njihov endogenih inhibitorjev. V invazija možganskih tumorjev je vloga protoliznih encimov do danes malo raziskana. Dosedaj smo že proučevali prisotnost in razporejenost lizosomalne cisteinske proteaze, katepsina B in njegovega celularnega inhibitorja, stefina A pri gliomih. Raziskavo smo nadaljevali tudi na drugih tumorjih (meningiomih in adenomih) ter drugih proteazah (katepsin L).
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati pomenijo nova bazična spoznanja na področju fiziologije človeških spolnih celic in zarodkov ter na področju reproduktivne medicine, ginekologije, pediatrije in nevrokirurgije. Večina izsledkov raziskovalnega programa predstavlja izhodišča za nadaljnje raziskave, kar dokazuje tudi visoka stopnja citiranosti naših objav. Prav zato raziskovalno delo nadaljujemo v okviru novega programa na istem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalna spoznanja smo v večini primerov prenesli v klinično delo. Funkcionalni testi semenčic so postali razširjena oblika diagnostike moške neplodnosti. Tudi spremljanje dinamike razvoja zarodkov in vitro s presledkovnim fotografiranjem je postala rutinska metoda v postopkih IVF in omogoča izbor zarodkov z bolj pravilnim embrionalnim razvojem za prenos v maternico. Hipoksični pogoji kultiviranja zarodkov so se izkazali še posebno koristni pri pacientih z manjšim številom zarodkov. Pri njih se je uspešnost zdravljenja neplodnosti s postopki IVF zato tudi izboljšala. Uvajanje imunohistokemijskega barvanja prognostičnih markerjev nudi izbor optimalne oblike zdravljenja za posameznega bolnika z malignim gliomom. Prikazali smo tudi pomen povišanih vnetnih kazalcev pri bolnikih z gliomi za preživetje. Poskušamo tudi pojasniti prisotnost virusov in bakterij v možganskih tumorjih. Neposredno predstavljajo rezultati programa prispevek k izboljšanju človeškega zdravja na področju človeške reprodukcije, ginekologije, pediatrije in nevrokirurgije. Posredno pa pomeni razvoj novih strokovnih smernic, izobraževanje kadrov na dodiplomskem in podiplomskem nivoju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
