Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Erozijski procesi na obalnih flišnih klifih z oceno tveganja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.00  Naravoslovje  Geologija   

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
klif, fliš, erozija, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.407,52
A''
1.047,76
A'
3.187,36
A1/2
3.842,22
CI10
3.543
CImax
133
h10
28
A1
20,59
A3
14,74
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 29. januar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  316  4.096  3.333  10,55 
Scopus  369  4.952  3.971  10,76 
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  35409  dr. Nejc Bezak  Vodarstvo  Raziskovalec  2020 - 2023  263 
2.  51459  Jelka Helena Cronin  Gradbeništvo  Raziskovalec  2021 - 2023 
3.  21372  dr. Matej Dolenec  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2023  458 
4.  11897  dr. Karmen Fifer Bizjak  Gradbeništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  285 
5.  31669  Andraž Geršak  Geologija  Raziskovalec  2021 - 2023  148 
6.  20407  Ema Hrovatin    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
7.  53536  Galena Jordanova  Geologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  22 
8.  23500  dr. Klemen Kozmus Trajkovski  Geodezija  Raziskovalec  2020 - 2023  147 
9.  33435  dr. Klemen Kregar  Geodezija  Raziskovalec  2020 - 2023  325 
10.  53600  Tamara Kuzmanić  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2023 
11.  51116  Primož Miklavc    Tehnični sodelavec  2020 - 2023  11 
12.  08245  dr. Matjaž Mikoš  Vodarstvo  Raziskovalec  2020 - 2023  1.516 
13.  23426  dr. Boštjan Rožič  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2023  335 
14.  24253  dr. Timotej Verbovšek  Geologija  Vodja projekta  2020 - 2023  350 
15.  15900  dr. Marko Vrabec  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2023  307 
16.  29632  dr. Petra Žvab Rožič  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2023  329 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Ljubljana  1626981  25.763 
2.  1502  Zavod za gradbeništvo Slovenije  Ljubljana  5866324000  9.541 
3.  1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta  Ljubljana  1627074  19.796 
Povzetek
Obalni klifi v flišu predstavljajo strma in labilna pobočja, ki so podvržena eroziji, saj je fliš heterogeno zaporedje cikličnega menjavanja plasti mehkejših laporovcev in bolj trdnih peščenjakov in posledično zaradi heterogenosti predstavlja raziskovalni izziv. Procesov, ki delujejo na klif, je več - ključni je erozija, kot posledica padavin in intenzivnih dogodkov. Poleg te deluje na kamnine tudi morje s procesi abrazije, ostali vplivni faktorji zajemajo veter, plimovanje in valovanje morja in padanje skal in kamenja. Težava, ki jo nameravamo razrešiti, je, da sistematične kvantitativne meritve spremljanja erozije oz. morfoloških sprememb klifa niso bile opravljene. Za razumevanje procesov spreminjanja klifa je treba te procese natančno poznati in izmeriti. Z modernimi pristopi geološkega kartiranja in sodobnih geodetskih metod daljinskega zaznavanja (lasersko skeniranje in fotogrametrični zajem, metoda permanentnih sipalcev - PSInSAR) je možno zelo natančno preučiti časovne in prostorske spremembe labilnih pobočij. Poseben izziv predstavlja nadgradnja kvantifikacije ocene tveganja, kar bo ena bistvenih novosti pri izvedbi projekta. Znanstveni doprinos bo tako nadgradnja metodologije ocene tveganja na klifih, ki sta jo uvedla del Rio & Gracia (2009). Avtorja sta kvantitativno opredelila dva faktorja: indeks ogroženosti in indeks vplivov, ki skupaj tvorita indeks tveganja. Gre za kvantitativni proces opredelitve vseh delnih vplivnih faktorjev, ki ga ocenjujemo kot ustreznega in bi ga želeli nadgraditi z dodatnimi parametri, med drugim z uvedbo vplivnih faktorjev gostote razpok in dejansko izmerjenih hitrosti erozije. Doprinos bo tudi preučevanje spodjedanja plasti, saj prihaja v flišu do hitrejše erozije lapornatih plasti, ki spodkopljejo zgoraj ležeče plasti peščenjakov ter s tem prožijo padanja skal in odlome. Zveze med debelinami plasti in razdaljami med razpokami so bile obravnavane, niso pa bile opravljene raziskave globin spodkopavanja, ki so eden ključnih faktorjev. Novost bo tudi integracija in primerjava ročnih terenskih metod ter metod daljinskega zaznavanja, s čimer bomo ovrednotili uporabnost slednjih dveh metod. Omenjeni procesi imajo posledično tudi velik družbeni vpliv. Pod klifi in v manjši meri na njihovem robu je tekom celega leta, predvsem pa poleti prisotno veliko število obiskovalcev in kopalcev, ki se zadržujejo neposredno na vznožjih pod nevarnimi odseki klifov. Med družbeno problematiko lahko uvrstimo tudi primere neustreznih gradbenih posegov, ker so stanovanjski objekti postavljeni na vrhu klifa zelo blizu nestabilnega roba. Trenutne raziskave so usmerjene v raziskave aktualnega podora (konec 2019) v Mesečevem zalivu v Strunjanu, kjer smo opravili fotogrametrično snemanje podora. Iz primerjave površine pred podorom (2018) in takoj po podoru (januar 2020), smo izračunali volumen podora (2000 m3) in izdelali 3D model podora (https://skfb.ly/6PQQD). Program dela bo potekal po naslednjih delovnih paketih in sklopih: · DP 1. Vodenje in koordinacija projekta · DP 2. Geološke terenske meritve in analize o DS 2.1 Geološko kartiranje in profiliranje o DS 2.2 Meritve orientacij in lastnosti razpok o DS 2.3 Kartiranje plazov in pobočnih premikov o DS 2.4 Terenski odvzem vzorcev za mineraloške, geomehanske in odpornostne analize · DP 3. Geodetske terenske meritve in analize o DS 3.1 Fotogrametrične (PG) meritve z letalnikom o DP 3.2 Terestrično lasersko skeniranje (TLS) · DP 4. Laboratorijske analize o DS 4.1 Geomehanske laboratorijske preiskave kamnin o DS 4.2 Mineraloške analize o DS 4.3 Analize vpliva hidrometeoroloških dejavnikov na aktivnost klifa · DP 5. Analiza podatkov in modeliranje o DS 5.1 Analiza geoloških meritev oz. rezultatov iz DP2. o DS 5.2 Analiza geodetskih meritev oz. rezultatov iz DP3. o DS 5.3 Analiza padavinskih dogodkov in erozijskih procesov o DS 5.4 Satelitske SAR analize o DS 5.5 Modeliranje padanja kamenja in skal · DP 6. Integracija in sinteza podatkov · DP 7. Širjenje rezultatov pro
Zgodovina ogledov
Priljubljeno