Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Razvoj bioaktivnih nanostrukturiranih vlaknatih membran za podaljšanje kakovosti svežega sadja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.14.02  Tehnika  Tekstilstvo in usnjarstvo  Tekstilna kemija 
4.03.07  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnologija živil rastlinskega izvora 
Ključne besede
naravni biopolimeri, biokataliza, emulzijsko elektropredenje, bio-aktivne nanovlaknate membrane
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
12.691,65
A''
3.118,61
A'
7.662,23
A1/2
9.570,78
CI10
12.191
CImax
225
h10
46
A1
45
A3
28,91
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 27. november 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  731  14.129  12.038  16,47 
Scopus  761  15.812  13.523  17,77 
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  37632  dr. Matej Bračič  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2022  128 
2.  32136  dr. Selestina Gorgieva  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2022  169 
3.  27558  dr. Silvo Hribernik  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2020 - 2022  286 
4.  50281  Urška Jančič  Tekstilstvo in usnjarstvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  28 
5.  36303  dr. Rupert Kargl  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2020 - 2022  272 
6.  23386  dr. Drago Kočar  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2022  225 
7.  16429  dr. Mitja Kolar  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2022  542 
8.  28976  Tanja Kos    Tehnični sodelavec  2020 - 2022  42 
9.  24332  dr. Manja Kurečič  Materiali  Vodja projekta/programa  2020 - 2022  209 
10.  35335  dr. Jernej Markelj  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2022  51 
11.  33768  dr. Tamilselvan Mohan  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2020 - 2022  192 
12.  22407  dr. Alenka Ojstršek  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2020 - 2022  198 
13.  52595  Azra Osmić  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2022  11 
14.  29336  dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2022  207 
15.  15650  dr. Lea Pogačnik  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2022  273 
16.  10873  dr. Nataša Poklar Ulrih  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2022  783 
17.  15466  dr. Mihaela Skrt  Biotehnologija  Raziskovalec  2020 - 2022  148 
18.  07814  dr. Karin Stana Kleinschek  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2020 - 2022  1.105 
19.  51227  Luka Šturm  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2022  24 
20.  05733  dr. Rajko Vidrih  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2022  724 
21.  19640  dr. Emil Zlatić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2022  150 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  21.627 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  63.648 
3.  0795  Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo  Maribor  5089638010  23.747 
4.  0796  Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko  Maribor  5089638003  26.533 
Povzetek
Pridelki, kot so sveže sadje in zelenjava, so po naravi pokvarljivi in dovzetni za gnitje zaradi okužb z glivami in bakterijami. Zaradi mehkih tkiv in pokvarljive narave so dovzetni tudi za mehanske poškodbe med ravnanjem in distribucijo po spravilu. Skladiščenje sadja vključuje fizikalne in kemijske spremembe, ki negativno vplivajo na kakovost sadja. Sposobnost industrije sadja zagotoviti "svež" sadež za potrošnika skozi vso leto, je močno odvisna od pogojev okolja skladiščenja in različnih kemičnih obdelav, izvedenih ob spravilu. Slaba skladišča in pomanjkanje primerne infrastrukture sta vzrok visokih izgub sadja po spravilu. Ocenjeno je, da se med 20 do 25% sadja in zelenjave po spravilu nikoli ne uporabi, temveč ga je potrebno zavreči. Bolezni, ki nastanejo med skladiščenjem in prevelike zaloge so glavni razlog, da velike količine sadja in zelenjave konča kot odpadek. To vodi ne le do znatnih izgub sadja in zelenjave, ki predstavljajo finančne izgube kmetov, embalažne industrije in distributerjev, ampak tudi do povečanja količin trdnih odpadkov z negativnim vplivom na okolje. Z vidika varnosti hrane lahko vplivajo na zdravje potrošnikov tudi uničeno sadje in zelenjava. Trenutne možne rešitve temeljijo na biološkem nadzoru in fizikalnih metodah, kot so obsevanje z visoko energijskimi elektroni, toplotne obdelave, shranjevanje v nadzorovanih in modificiranih atmosferah ali plinsko obdelovanje, dodatne kemijske obdelave npr. s fungicidi, baktericidi itd. Vendar pa se specifične obdelave lahko uporabljajo le za določene vrste pridelkov. Potrebno je oceniti pogoje kvarjenja in učinkovitost obstoječih metod glede na končno kakovost pridelka. Prav tako ni ustrezno obravnavana varnost tako obdelanega sadja in zelenjave. V zadnjem času se je povečalo prepoznavanje hlapnih organskih spojin (ang. volatile organic compounds (VOCs)), ki jih sintetizirajo rastline vključno z aldehidi, kot so acetaldehid, heksanal in benzaldehid; alkoholi, kot sta etanol in ocetna kislina, za katere je bilo ugotovljeno, da zavirajo rast rastlinskih patogenih mikroorganizmov, kar nakazuje, da bi te spojine lahko bile eden od pomembnih mehanizmov za biološki nadzor rastlinskih bolezni. Ključni cilj predlaganega projekta je razviti biološko razgradljive in bio-aktivne membrane za zaščito svežega sadja, prednostno jabolk, s pomočjo inovativne tehnologije emulzijskega elektropredenja in zagotoviti (i) zaščito pred plesnijo in bakterijami ter (ii) optimalno mikro-klimo za ohranjanje hranilnih vrednosti sadja med časom skladiščenja. Končni produkt bo elektropredena vlaknata membrana na nosilni papirni podlagi, tj. biorazgradljiva vlaknata podloga. Z ustreznim oblikovanjem elektropredene membrane bomo lahko ne le preprečili nenadzorovano sproščanje bioaktivnih spojin, temveč tudi omogočili sprožilni mehanizem, ki bo aktiviral njihovo sproščanje (npr. identifikacija in izraba določenih interakcij med membrano in njenimi okolijskimi parametri). V ta namen bomo enkapsulirali rastlinski encimski sistem (lipaze, lipoksigenaze in hidroperoksid liaze) s pripravo stabilnih emulzij esencialnih olj - lipidov (sončnično olje, ki vsebuje 60% linolne kisline kot vir heksanala in drugih bioaktivnih hlapnih spojin s protiglivnim in protibakterijskim delovanjem), v kombinaciji z biopolimernimi raztopinami - polisaharidi, ter elektropredli pri pogojih, ki bodo omogočali izdelavo protimikrobne nanovlaknate matrice z zadostnimi mehanskimi lastnosti (t.j. večplastne vlaknaste strukture). Učinkovitost novo razvitih nano-strukturiranih membran na zatiranje plesni in/ali bakterij in njihove zaščitne sposobnosti bodo testirane v realnih pogojih skladiščenja, kjer se bo odziv sadja posredno spremljal preko nastanka anaerobnih metabolitov in vsebine najpomembnejši aromatski spojina v opredeljenem časovnem obdobju.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno